Jedro

Sodišče lahko, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek. Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (1. odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1808/2014 o tem, ali je sporazum o delitvi skupnega premoženja v notarskem zapisu notarja J. S. opr. št. SV-2183/13 z dne 22. 5. 2013 z dodatkom sporazumu o delitvi skupnega premoženja notarja J. S. opr. št. SV-2183/134 z dne 10. 9. 2013 ničen ali pa je pravno veljaven.

2. Tožnika v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pravilna je ugotovitev izpodbijanega sklepa, da bo treba tudi v tem postopku odločiti o vprašanju veljavnosti sporazuma o delitvi skupnega premoženja, sklep pa ne upošteva, da gre v tem primeru za prednostno zadevo, o kateri mora sodišče odločiti brez odlašanja. Obravnavani postopek bo zaradi vezanosti na drug postopek celo daljši od običajnega. Poleg tega je postopek v I P 1808/2014 kompleksnejši, ker je v njem podanih več primarnih in podrednih zahtevkov, predlagani pa sta že dve začasni odredbi. Odločitev o ničnosti niti ni predhodno vprašanje. Četudi bi bilo ugotovljeno, da je sporazum ničen, bi to pomenilo le to, da so nepremičnine skupno premoženje tožencev (pravilno: tožnikov). Toženkin ugovor, da gre za posebno premoženje, je nekonkretiziran. Glede na to, da je bilo premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, je podana velika verjetnost, da gre za skupno premoženje. S sklicevanjem na načelo ekonomičnosti postopka ni mogoče utemeljevati posega v premoženjska upravičenja tožnice. Sodni sistem ne sme dopustiti, da tožnica ostane brez premoženja, za kar se v tem postopku zavzema toženka. Toženka se je s predhodno odredbo in navedbami v tem postopku spustila v urejanje premoženjskih razmerij med tožnikoma, čeprav za to nima pravne podlage. Nepravilna oziroma nepopolna je ugotovitev sklepa, da tožnici s tem posegom ne more nastati posebna škoda. Predznamba hipoteke, vpisana na podlagi predhodne odredbe, dejansko onemogoča razpolaganje s spornimi nepremičninami, pod vprašaj pa postavlja celoten način ureditve premoženjskih odnosov med tožnikoma. Dodatno je treba upoštevati, da je bil sporazum sklenjen pod predpostavko, da bo tožnici pripadlo v izključno last celotno premoženje, če se to ne bo zgodilo, pa bo oškodovana in bo zato imela druge zahtevke zoper tožnika (in morda tudi zoper toženko kot domnevnega upnika). Postopek s tožbo na nedopustnost zavarovanja tudi nima vpliva na sam postopek zavarovanja in se v nadaljevanju lahko zgodi, da pride do prodaje spornih nepremičnin in s tem do dokončne izgube tega premoženja za tožnico. Prav zato je še posebej poudarjena potreba po hitrem postopanju sodišča. Predmetni postopek v smislu ugotavljanja dejanskega stanja niti ni preveč zapleten ali obsežen. Že iz sklepa izhaja, da gre predvsem za različna pravna vprašanja, kar niti ne more pomeniti neekonomičnosti postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje je po zakonski opredelitvi vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna odločitev v zadevi (13. člen ZPP).

6. Stališče izpodbijanega sklepa, da v zadevi I P 1808/2014 teče pravda o predhodnem vprašanju, temelji na ugotovitvah, da bo v primeru zavrnitve zahtevka za ugotovitev ničnosti sporazuma verjetno treba zahtevku v tej pravdi ugoditi, v primeru ugoditve zahtevku pa se bo treba opredeliti do nadaljnjih vprašanj, ali gre za posebno premoženje tožnika oziroma ali je dopustna predhodna odredba na skupno premoženje.

7. Pritožbeni očitek, da se v pravdi I P 1808/2014 ne odloča o predhodnem vprašanju, ker naj bi ničnost sporazuma imela za posledico oživitev skupnopremoženjske skupnosti tožnikov glede spornih nepremičnin, ni utemeljen. Iz sklepa o predhodni odredbi, v zvezi s katerim teče ta pravda, izhaja, da je bil zemljiškoknjižni lastnik v času njegove izdaje, tj. pred zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma, spornega v zadevi I P 1808/2014, tožnik. Drugačno lastninsko stanje bo šele predmet dokaznega postopka bodisi v tej pravdi bodisi v zadevi I P 1808/2014. 8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede ostalih razlogov, na katerih temelji odločitev o prekinitvi postopka. V sklepu je zavzeto stališče, da je glede na to, da bi bilo treba tudi v obravnavani zadevi izvesti dokazni postopek v zvezi z (ne)veljavnostjo sporazuma, ekonomično, da se o tem odloči v pravdi, ki že teče prav o tem vprašanju. Pri tem je vzelo v ozir tako dejstvo, da je obravnavana zadeva po zakonu prednostna, kot tudi posledice odločitve za tožničin pravni položaj.

9. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti in zadostnosti navedenih preudarkov. S prekinitvijo postopka se bo mogoče izogniti podvajanju dokaznega postopka o veljavnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in zagotoviti enako odločitev o istem vprašanju v istem življenjskem primeru v obeh pravdnih zadevah. Tožnika imata na drugi strani možnost vplivati tako na tek pravde v zadevi I P 1808/2014 kot tudi na tek izvršilnega postopka v zvezi s predhodno odredbo. Glede na vložitev te tožbe in tudi še po pravnomočnosti sodbe, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, imata za preprečitev težko nadomestljive škode možnost doseči odlog izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Poleg navedenega lahko sodišče, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek.(1) Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (prvi odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.

10. Pravilen je tudi zaključek sklepa, da glede na dogovor o dosmrtnem užitku ter prepovedi razpolaganja tožnici ne more nastajati posebna škoda. Pritožnika ne zatrjujeta, da tega dogovora v času odločanja ne bi bilo, možna bodoča sprememba dogovora pa ne more omajati pravilnosti zaključka. Ni mogoče odreči vsake teže pritožbenemu gledišču o vplivu sporne predhodne odredbe na dejansko vrednost nepremičnin, na katere se nanaša, vendar pa na drugi strani tudi ni mogoče mimo dejstva, da o istem sporazumu, na katerega pritožnica opira svojo lastninsko pravico glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja, teče še druga pravda, katere vpliv na prometnost navedenih nepremičnin prav tako ne more biti zanemarljiv.

11. Vprašanja, povezana z načinom ureditve premoženjskih razmerij med tožnikoma, na katera še opozarja pritožba, ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve, sprejete v pravdi, ki teče med njima in tretjo osebo. V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodni sistem ne sme dopustiti, da tožnica ostane brez premoženja, pritožbeno sodišče odgovarja, da se izpodbijani sklep v ničemer ne izreka o tem, čigavo je premoženje, na katerega se nanaša predhodna odredba.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka 365. člena ZPP).

13. Ker je bila predmet pritožbenega odločanja vmesna procesna odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Op. št. (1): Prim. Rijavec, v: Ude, Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana, 2006, str. 316.