Jedro

Po od 1. 9. 2008 veljavnem ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč zahtevo prosilca zavrne, če ta navaja neresnične podatke, ne glede na to, ali je to storil namenoma ali ne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Centralne klirinško depotne družbe ter ugotovil, da je tožnica lastnica 47 vrednostnih papirjev Trdnjava I Holding, Redne. Z navedenimi vrednostnimi papirji tožnica sicer ne more razpolagati zaradi vpisanih pravic tretjih, vendar to ne vpliva na lastninsko pravico, ki jo tožnica še vedno ima. Tožnica je torej zamolčala relevantne podatke, kar po upravnosodni praksi prav tako šteje za navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Ker je tožnica zamolčala relevantne podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v vloženi tožbi zatrjuje, da ne drži, da bi namerno navajala neresnične podatke oziroma zatajila premoženje, ker je napisala, da nima v lasti 47 delnic Trdnjava I Holding, Redne, s katerimi ne more razpolagati, saj ima sklep o izvršbi sodišča v Mariboru. Za te delnice je izvedela lani oktobra 2013, ko ji je bila iz istega razloga zavrnjena brezplačna pravna pomoč. Zato je na sodišče v Maribor poslala priporočeno pošto, s katero se je odrekla tem delnicam v korist sodišča, in je s tem štela, da je zadeva urejena. Trenutno se nahaja v prestajanju kazni zapora na Igu in nima dostopa do zunanjega sveta, zato ne ve, kdaj je to vlogo poslala. Bila je prepričana, da teh delnic nima več v posesti, saj se jih je pismeno odrekla. Tudi, če bi imela te delnice v posesti pa to ne bi vplivalo na odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosi, da sodišče upošteva njen finančni položaj ter da je brez zunanje pomoči in neuka v pravnih zadevah ter smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjavi prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter račune imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke posameznih imetnikov vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju, v točki 4 na vprašanje, ali je lastnica oziroma solastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila ne. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe v registru Klirinško depotne družbe in ugotovil, da je tožnica lastnica 47 delnic Trdnjava I Holding, Redne. Tudi tožnica priznava, da je lastnica navedenih delnic, v tožbi navaja le, da je mislila, da ni več lastnica teh delnic, ker se jim je „odrekla v korist sodišča“. Upravni organ je iz registra Centralne klirinško depotne družbe ugotovil, da je tožnica lastnica navedenih vrednostnih papirjev. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla, da je lastnica zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, ampak je – nasprotno – izjavila, da ni lastnica vrednostnih papirjev, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Na pravilnost odločitve tudi tožbene navedbe ne vplivajo. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da iz uradnih evidenc izhaja, da je tožnica lastnica zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, tožnica tudi z navedbo, da je mislila, da to ni več, ne more biti uspešna. Ob tem sodišče dodaja, da po od 1. 9. 2008 veljavnem ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008) organ za brezplačno pravno pomoč zahtevo prosilca zavrne, če ta navaja neresnične podatke, ne glede na to ali je to storil namenoma ali ne.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.