Jedro

Ker se institut odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja uporablja za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1.10.2011 dalje in ker je v obravnavni zadevi obdolžencu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bilo izrečeno s sodbo o prekršku, izdano že 9.5.2011, obdolženec ni upravičen do vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za zadevo, v zvezi s katero je potrebno uporabiti določbo šestega odstavka 52. člena ZP-1G (postopek o prekršku se je začel s podajo obdolžilnega predloga 19.4.2010).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obdolženca M. L. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Zoper takšen sklep se pritožuje obdolženec, ki v pritožbi navaja, da je stališče sodišča, da naj bi postopek bil začet in končan po veljavnih predpisih napačno in da je dejstvo, da mu predpisi nudijo pravno dobroto, da zaprosi za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Te pravice mu ni mogoče oporekati in drugačno stališče je v izrecnem nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, saj je v takšnem primeru v slabšem položaju kot tisti, ki jim je enaka sankcija izrečena pozneje. Zoper prvotni sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja se je pritožil in sklep zagotovo ni postal pravnomočen pred uveljavitvijo sprememb predpisov, na katere se sklicuje sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa. Hkrati prosi tudi za jasno stališče, ali se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja nanaša le na kategorijo F in ali lahko še vedno nemoteno uporablja motorno vozilo drugih kategorij. Prosi pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks, saj brez škodljivih posledic sodne takse ne more plačati, ker je njegovo premoženjsko stanje slabo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obdolžencu pravilno pojasnilo, da določbe Zakona o prekrških (ZP-1), ki v 202.d do 202.f členu urejajo pogoje in postopek odložitve izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja, v skladu z določbo prvega odstavka 52. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) veljajo za tiste storilce, katerim je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. oktobra 2011 dalje, po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pa je bilo obdolžencu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sodbo o prekršku z dne 9. 5. 2011, kar pomeni, da obdolženec glede na citirane določbe ZP-1 ni upravičen do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prvi odstavek 202. d člena ZP-1 namreč določa, da sme sodišče storilcu odložiti izvršitev ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le v primeru, če je storilcu bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sklepom, če so izpolnjeni tudi nadaljnji pogoji določeni v tem členu. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) v prvem odstavku 52. člena določa, da se določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novi 202. d do 202. f člena zakona uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje. Do začetka uporabe teh določb pa se uporabljajo določbe tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27. člena, petega odstavka 202. člena in četrtega odstavka 214. člena ZP-1. Glede na pojasnjeno se od 1. 10. 2011 dalje kljub izreku stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu s sodbo ne izreče hkrati tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peti odstavek 202. a člena ZP-1), temveč se to izreče naknadno s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki se ga izda na podlagi 202. č člena ZP-1, prav tako pa se od 1. 10. 2011 ne uporabljajo več določbe o omilitvi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu (tretji stavek šestega odstavka 26. člena ZP-1), razen v postopkih začetih pred uveljavitvjo ZP-1G. Namesto omilitve kazenskih točk imajo storilci možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga lahko vložijo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim jim je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako je iz navedenega mogoče utemeljeno sklepati, da je institut odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nadomestil omilitev stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na opisane spremembe je tako logično, da ZP-1G določa, da se določbe novih 202. d do 202. f člena ZP-1 uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje. Ker pa je po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi obdolžencu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bilo izrečeno s sodbo o prekršku izdano že 9. 5. 2011, obdolženec ni upravičen do vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer je potrebno izpostaviti tudi sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 4/2012 z dne 21. 2. 2012, v kateri je izrecno navedeno, da se v skladu s prehodno določbo šestega odstavka 52. člena ZP-1G postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških, če v prejšnjih določbah tega člena ni drugače določeno. V določbah od prvega do petega odstavka 52. člena prenehanje veljavnosti 202. a člena ZP-1 in začetek uporabe 202. č člena ZP-1 nista posebej urejena, kar pomeni, da določba 202. a člena preneha veljati oziroma določba 202. č člena ZP-1 prične veljati 13. 3. 2011. Redni postopek o prekršku se začne na obdolžilni predlog prekrškovnega organa (prvi odstavek 103. člena ZP-1). Ker je obravnavanem primeru je bil obdolžilni predlog pri sodišču prve stopnje vložen 19. 4. 2010, kot izhaja iz spisovnega gradiva, je glede na določbo šestega odstavka 52. člena ZP-1G prvostopenjsko sodišče postopek o prekršku utemeljeno vodilo in končalo po določbah ZP-1, ki so veljale ob začetku postopka o prekršku, torej pred uveljavitvijo ZP-1G.

Glede na jasno določbo prvega odstavka 52. člena ZP-1G in zgoraj navedeno so neutemeljene pritožbene trditve, da je stališče sodišča, da naj bi se postopek zoper obdolženca začel in končal po prej veljavnih predpisih napačno. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve, da obdolžencu predpisi nudijo pravno dobroto, da zaprosi za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je iz zgoraj povzetega razvidno, da so do tega upravičeni le tisti storilci, ki jim je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bilo izrečeno s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne s sodbo, kot je bilo izrečeno obdolžencu v obravnavani zadevi. Ker ZP-1 postavlja jasno ločnico med storilci, ki so se glede na čas storitve prekrška znašli v različnih položajih glede načina izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in s tem načinom povezane pravice do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se pritožbenemu sodišču ne postavlja dvom glede kršitve načela enakosti pred zakonom, ki ga obdolženec pavšalno zatrjuje v svoji pritožbi. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča pa ne spremeni niti dejstvo, da se je zoper sodbo o prekršku, s katero mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (in ne sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot nepravilno zatrjuje obdolženec v pritožbi), obdolženec pritožil in je ta sodba postala pravnomočna po 1. 10. 2011, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da se je postopek v predmetni zadevi začel 19. 4. 2010, ko je bil vložen obdolžilni predlog zoper obdolženca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zaključilo po takrat veljavnih predpisih. Pritožbene navedbe, v katerih obdolženec prosi za stališče glede obsega izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve, sicer pa je ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu že bil izvršen z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj pri upravni enoti in sicer za vse kategorije motornih vozil. Nadalje pritožbene trditve, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni vsebinsko obravnavalo obdolženčevega predloga, pa so neutemeljene, saj glede na obrazloženo za to ni bilo zakonske podlage.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da bi s plačilom sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka bilo ogroženo obdolženčevo preživljanje, je pritožbeno sodišče ugodilo obdolženčevi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks in ga v skladu s petim odstavkom 144. člena v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 oprostilo plačila sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka.