Jedro

Sodišče prve stopnje je presojalo njene trditve, da ima pravico do obračuna pogodbene kazni po določilu 7. člena Pogodbe, vendar je ugotovilo, da v Zapisniku o končnem obračunu in prevzemu del tožena stranka pogodbene kazni še ni obračunala, kar pomeni, da takrat terjatev tožeče stranke za plačilo opravljenih del ni prenehala (s pobotom terjatve tožene stranke za plačilo pogodbene kazni). Če terjatvi nista bili pobotani, ugovor ugasle terjatve torej ni utemeljen. V kolikor pa bi tožena stranka pogodbeno kazen želela uveljaviti v pravdi, bi morala uveljavljati v pravdi procesni pobotni ugovor (z zahtevo, da se ugotovi njena nasprotna terjatev).

Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da tožena stranka v primeru, če dela ne bi bila izvedena, del ne bi mogla predati glavnemu investitorju in jih tudi ne bi potrdila tožeči stranki v obračunu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 137692/2014 z dne 15. 10. 2014 v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki plačati 953,62 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil A. s. p., dne 12. 12. 2016 izbrisan iz Poslovnega registra, vendar to ne vpliva na njegove pravice in obveznosti iz obdobja pred tem. Samostojni podjetnik1 ni pravna, pač pa je fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožeča stranka.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili Gradbeno pogodbo o izvedbi GOI del št. 107/2012-1 z dne 19. 11. 2012 (v nadaljevanju Pogodba - A2). Iz Obračuna za izvedena dela (A4) je ugotovilo, da je pravilna trditev tožeče stranke, da je tožena stranka dela, ki jih je opravila tožeča stranka, obračunala v višini 25.011,30 EUR. Nesporno je, da je tožena stranka tožeči stranki plačala 20.775,26 EUR in da je razlika, ki jo vtožuje tožeča stranka v tem sporu sporna. Iz Zapisnika o končnem obračunu in prevzemu del (B5), ki ga je prav tako sestavila tožena stranka, izhaja, da je od obračunanih del v višini 25.011,30 EUR tožena stranka odštela strošek za angažiranje izvajalca G. d.o.o. v višini 5.500,00 EUR. Tožeča stranka Zapisnika o končnem obračunu in prevzemu del ni podpisala. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala, ker tožeča stranka pogodbenih del ni izvedla v celoti, poleg tega pa ji je očitala tudi zamudo pri izvedbi del, kar naj bi bil tudi utemeljen razlog proti plačilu izvedenih del. 7. Glede zavrnitve ugovora opravljenega dela z zamudo pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da tožena stranka morebitne škode zaradi zamude v tem postopku ni pravilno uveljavljala. Sodišče prve stopnje je presojalo njene trditve, da ima pravico do obračuna pogodbene kazni po določilu 7. člena Pogodbe, vendar je ugotovilo, da v Zapisniku o končnem obračunu in prevzemu del tožena stranka pogodbene kazni še ni obračunala, kar pomeni, da takrat terjatev tožeče stranke za plačilo opravljenih del ni prenehala (s pobotom terjatve tožene stranke za plačilo pogodbene kazni). Če terjatvi nista bili pobotani, ugovor ugasle terjatve torej ni utemeljen. V kolikor pa bi tožena stranka pogodbeno kazen želela uveljaviti v pravdi, bi morala uveljavljati v pravdi procesni pobotni ugovor (z zahtevo, da se ugotovi njena nasprotna terjatev). V pritožbi ne trdi, da ga je uveljavljala; ne izpodbija pa tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predmetnem postopku tožena stranka niti ni navedla, koliko naj bi pogodbena kazen znašala in na kakšen način jo je obračunala. Zato pritožbene trditve, ki se nanašajo na zamudo tožeče stranke pri izvedbi del, za odločitev o tožbenem zahtevku niso pomembne.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporno dejstvo, ali je tožeča stranka predčasno prenehala s pogodbenimi deli. Če je neutemeljeno zapustila gradbišče, kar je zatrjevala tožena stranka, do plačila vseh del, ki se jih je zavezala opraviti, pa jih ni opravila, ne bi imela pravice. Sporna dejstva se dokazujejo z dokazi. Katera dejstva se štejejo dokazana pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).

9. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno zaključilo, da ni dokazala, da je dela, ki bi jih morala izvesti tožeča stranka, izvedlo po njenem naročilu podjetje G. Zakaj ni štelo, da iz računov G. d. o. o. izhaja, da tožeča stranka ni dokončala del na spornem objektu, je sodišče prve stopnje jasno in razumljivo pojasnilo. Ne drži, da je sodišče prve stopnje prezrlo izpoved priče V., da ji razmerja med pravdnima strankama in družbo G. niso zanesljivo jasna. V točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče to upoštevalo, kot tudi dejstvo, da je priča V. izpovedala, da je po njenem mnenju G. delal kot podizvajalec tožeče stranke, in da ji ni znano, da bi tožena stranka poleg tožeče stranke angažirala še kakšnega drugega izvajalca. Pritožbeno sodišče zato soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ključno, da bi bila, v kolikor bi sporna dela izvedlo podjetje G. po naročilu tožene stranke, s tem nedvomno seznanjena zunanja sodelavka tožene stranke V. P., ki je dela nadzirala. Tožena stranka ni niti trdila, da je družbi G. d. o. o. nato opravljena dela tudi plačala.

10. Tožena stranka je sodišču prve stopnje tudi očitala, da je pričo V. ocenilo kot verodostojno in nepristransko, pri čemer je upoštevalo le tisti del njene izpovedi, ki je v korist tožeči stranki, preostanek pa prezrlo oziroma jo interpretiralo po svoje. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje opravilo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da iz Zapisnika o končnem obračunu in in prevzemu del med toženo stranko in glavnim investitorjem Občino z dne 25. 9. 2013 (B6) izhaja, da so bila dela izvedena 7. 2. 2013, in da so bila dela nato tudi prevzeta. Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da tožena stranka v primeru, če dela ne bi bila izvedena, del ne bi mogla predati glavnemu investitorju in jih tudi ne bi potrdila tožeči stranki v obračunu (A3).

11. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da bi na podlagi izjave priče V., da je na gradbišču videla A. B., ki je predstavnik družbe G. d. o. o., sodišče lahko zaključilo, da je G. d. o. o. pogodbeni partner tožene stranke. Dejstvo, da je dela opravljal predstavnik družbe G. d. o. o., tudi če je ta zahteval tudi plačilo od tožene stranke, lahko pomeni, da je bil v pogodbenem odnosu s toženo stranko ali pa, da je bil v pogodbenem odnosu s tožečo stranko, ki mu je zaupala izvršitev posla (629. člen OZ v zvezi s 631. členom OZ). Pritožnik trdi, da bi pogodbeno razmerje med njim in G. d. o. o. lahko potrdil I. M., če bi ga sodišče zaslišalo. Zaslišanje te priče je tožena stranka predlagala v potrditev njenih trditev, da je G. bil v pogodbenem odnosu s toženo stranko, kakšna dela je izvedel ter zakaj je bil v Zapisniku o končnem obračunu in prevzemu del z Občino kot datum končanja del naveden datum 7. 2. 2013. Sodišču prve stopnje očita, da neupravičeno ni zaslišalo priče I. M., ki je svoj izostanek z naroka pravočasno opravičil. 12. Priča I. M. je izostanek z naroka dne 30. 3. 2016 opravičil po elektronski poti 29. 3. 2016 po peti uri popoldan. O njegovem izostanku je bilo torej sodišče prve stopnje obveščeno na dan naroka 30. 3. 2016.2 Zato pritožbena trditev, da je svojo odsotnost pravočasno opravičil, ni utemeljena. Prav tako tudi ne trditev o utemeljenosti razloga za nepristop priče na zaslišanje, ker naj bi veliko časa preživel na različnih koncih po tujini. Niti priča niti tožena stranka o tem sodišča pravočasno nista obvestili. V kolikor sodišče ne bi spremenilo dokaznega sklepa o zaslišanju te priče, bi moralo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev njegove navzočnosti. Ker pa je po izvedbi drugih predlaganih dokazov zaključilo, da zaslišanje I. M. ne bi pripomoglo k boljši razjasnitvi zadeve, je dokazni sklep o zaslišanju te priče spremenilo tako, da ga je zavrnilo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Tožena stranka je namreč v dokaz njenih trditev predlagala zaslišanje priče V. in priče I. M. Priča V. je pristopila na narok in jo je sodišče zaslišalo, njeno izpoved pa potrjujejo tudi izvedeni listinski dokazi. V dokaz trditvam, da je tožeča stranka sklenila (ustno) pogodbo o dokončanju del z G. d. o. o. pa bi izjava priče I. M. brez zaslišanja drugega pogodbenega partnerja, ostala še vedno nedokazana.

13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je glede na neizpodbito dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala pritožnica, zato niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah). 2 Skladno z 51. členom Sodnega reda je namreč delovni čas sodišč od ponedeljka do petka od 8. do 16 ure.