Jedro

Pravno podlago, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 72. člen ZPP. Po njej stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika (1. odst.). Vendar morajo izločitev zahtevati takoj, ko izvejo, da je podan izločitveni razlog oz. najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (2. odst.) ter hkrati navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo, saj sodišče nerazumljive ali nepopolne vloge ne vrača v popravo ali dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je predsednik senata dolžan s sklepom zavreči (6. odst.). Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo zahtevo z dne 21. 6. 2019 za izločitev sodnice.

2. Sklep izpodbija tožnik po skrbnici za poseben primer. Predlaga njegovo razveljavitev ker nima dejanske niti pravne podlage.

Izločitev okrožne sodnice A.A. je predlagal v skladu z 72. členom ZPP, saj se postopek o novi tožbi z dne 23. 4. 2019 še ni začel. Okoliščine so navedene v predlogu za izločitev. Ni mogoče preprečiti nove tožbe niti njene naslovitve na Vrhovno sodišče, ki jo je odstopilo v reševanje prvostopenjskemu sodišču. Z zavrženjem predloga za izločitev sodnice je storjeno kaznivo dejanje po 257. členu KZ in huda zloraba 34. člena Konvencije o človekovih pravicah. Če sodišče ne želi obravnavati odstopljene tožbe, bo o tem obvestil Ministrstvo za pravosodje (Kriminalno policijo v Ljubljani). Novo tožbo lahko vloži kadarkoli, ker o tem ni potrebno spraševati sodišča ali sodnice, katere izločitev predlaga. Zahteva čimprejšnji razpis naroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik zahtevo za izločitev okrožne sodnice A.A. vložil 21. 6. 2019 (list. 234-236). Navajal je, da je zlorabila mnenje mednarodnega izvedenca dr. B.B., kršila enakost pred zakonom, se izogibala zaslišanju izvedenca, v zapisniku in sodbi ni zapisala, da mu je na zadnji obravnavi ušlo blato, da je vseskozi zahteval izločitev izvedenca dr. C.C. in da je skrbnici prepovedala svobodo izražanja na obravnavi. Iz listin sodnega spisa nadalje izhaja, da je bil spor o pravici do izbire družinskega pomočnika zaključen z dne 12. 10. 2018 izdano sodbo, ki je 13. 12. 2018 postala pravnomočna.

Dejstvo, da je zadeva iz spora o glavni stvari že pravnomočno razsojena je bistveno tudi za zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju zahteve z dne 21. 6. 2019 za izločitev okrožne sodnice A.A..

5. Pravno podlago, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 72. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1. Po njej stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika (1. odst.). Vendar morajo izločitev zahtevati takoj, ko izvejo, da je podan izločitveni razlog oz. najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (2. odst.) ter hkrati navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo, saj sodišče nerazumljive ali nepopolne vloge ne vrača v popravo ali dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je predsednik senata dolžan s sklepom zavreči (6. odst.). Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

6. Okrožna sodnica A.A., je kot predsednica senata sodila o pravici do izbire družinskega pomočnika v zadevi V Ps 1763/2016, ki je pravnomočno zaključena. Ker je njena izločitev predlagana v nasprotju z 2. odst. 72. člena ZPP, jo je bila ob uporabi 6. odst. 72. člena ZPP dolžna kot prepozno vloženo zavreči. Vsebinsko obravnavanje zahteve v okoliščinah konkretnega primera ni dopustno.

7. Strankam sicer res ni mogoče preprečiti novih tožb, niti njihovega vlaganja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je ob zakonsko določenih predpostavkah pristojno za reševanje izrednih pravnih sredstev, in ne za sojenje o "novih tožbah". S tožbo, za katero ni procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje, ni mogoče uspešno sprožiti niti novega sodno socialnega spora, ne izločitve sodnice iz pravnomočno zaključene zadeve. Pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

8. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja, od očitane zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ, kršitve 34. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin2 (EKČP) ter nekatera druga, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/1994).