Jedro

Zaradi zvina leve rame ima tožnica trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame (v posledici brazgotinastega tkiva v področju leve rame). Da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo, tako ni mogoče govoriti, dejstvo, da gre za lažje prikrajšanje, pa se je ustrezno odrazilo pri odmeri višine odškodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodb je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 2.550,00 EUR z zakonskimi obrestmi od 13. 8. 2015 dalje do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka); v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 1.117,51 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna tožnici plačati 1.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in v posledici zoper odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, je toženka vložila pravočasno pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne, tako spremenjeni uspeh pa upošteva pri odmeri pravdnih stroškov. Navaja, da je izvedenec ocenil, da ima tožnica zaradi zvina rame trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame, pri čemer je ugotovil, da zunanja in notranja rotacija leve rame za 5 stopinj zaostajata za desno ramo, vse ostale meritve pa so bile v obeh rokah enake. Izvedenec je torej ugotovil minimalno omejeno gibljivost leve rame in gre po mnenju pritožnice za tako minimalno prikrajšanje, da ni mogoče trditi, da so zaradi tega tožničine splošne življenjske aktivnosti zmanjšane v takšni meri, da bi se odražale tudi v duševni sferi tožnice in bi bila zato upravičena do odškodnine iz tega naslova. Poleg tega bi moralo sodišče tožbeni zahtevek iz tega naslova v celoti zavrniti tudi upoštevaje mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki je ugotovil, da je šlo za prometno nesrečo, v kateri so delovale sile majhne intenzivnosti, z minimalnimi prečnimi pospeški in nizkimi hitrostmi. V takšnih prometnih nesrečah pa le redko pride do telesnih poškodb, če pa že, pa te ne puščajo trajnih posledic. Tudi sicer je odškodnina iz tega naslova previsoko odmerjena. Zgolj manjša oviranost pri delih, kjer se zahteva popolna gibljivost ramena in pri določenih športnih aktivnosti (izvedenec je omenil le rokomet, pri čemer tožnica ni nikoli trdila, da bi ga kdaj igrala), ne upravičuje odškodnine v dosojeni višini.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne glede na mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, da so v prometni nesreči delovale sile le majhne intenzivnosti, je dokazni postopek, upoštevaje predvsem mnenje izvedenca medicinske stroke, z zadostno stopnjo prepričanja pokazal, da je tožnica v (lažji) prometni nesreči dne 6. 1. 2015, utrpela tako zvin vratne hrbtenice kot tudi zvin leve rame. Izvedenec medicinske stroke je pri podaji mnenja upošteval tudi mnenje izvedenca cestno prometne stroke in dovolj logično pojasnil, zakaj je kljub trku pri nizki hitrosti, prišlo tudi do poškodbe leve rame.2 Dokazna ocena sodišča prve stopnje s tem v zvezi je dovolj prepričljiva, da jo pritožbeno sodišče sprejema in je pavšalne pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti.

6. Zaradi zvina leve rame ima tožnica trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame (v posledici brazgotinastega tkiva v področju leve rame). Da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo, tako ni mogoče govoriti, dejstvo, da gre za lažje prikrajšanje, pa se je ustrezno odrazilo pri odmeri višine odškodnine.

7. Pri odmeri je sodišče prve stopnje upoštevalo, da zmanjšana gibljivost leve rame tožnico ovira pri delu v predročanju in napenjanju ramenskih mišic, zaradi česar mora za enak učinek vlagati več truda, manj je zmožna za delo, kjer bi morala biti gibljivost rame popolna, prav tako je ovirana pri določenih športnih dejavnostih, pri čemer ima tudi še vedno bolečine v levi rami. Na podlagi navedenega, ob upoštevanju tudi dejstva, da je na ta račun tožnica ovirana tudi pri svojem vsakodnevnem delu medicinske sestre, ji je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino iz tega naslova v višini 1.100,00 EUR. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je to pravična odškodnina (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika), skladna tudi s sodno prakso3 in toženka s pritožbo ne izkaže drugače. 8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

1 V katerem je toženki naloženo, da plača tožnici 1.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2015 dalje do plačila in ji povrne pravdne stroške. 2 "Do zvina leve rame je prišlo zaradi držanja roke na krmilu/volanu tožnice … in ko je prišel udarec, se je telo pomaknilo v desno in poškodovalo levo ramo." 3 Sodba VS RS II Ips 303/2005, sodba VS RS II Ips 847/2008.