Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob upoštevanju kriterijev ter namena javnega razpisa za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture, to je sofinanciranje tistih investicij, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države, je po presoji sodišča razlaga tožene stranke, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice, v nasprotju z dikcijo samega razpisa ter njegovim namenom, saj je bila knjižnica ustanovljena zato, da pokriva tudi potrebe prebivalcev drugih občin, ki tudi sofinancirajo njeno delovanje.
Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kulturo št. 4110-1/2010-97 z dne 12. 4. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožena stranka, Ministrstvo za kulturo, je z odločbo št. 4110-1/2010-97 z dne 12. 4. 2011 odločila, da se vloga Občine Mozirje, prispela na Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture – JPR-OBI-2010, za investicijo „Osrednja knjižnica Mozirje – nakup nepremičnine, gradnja in oprema“, ni uvrstila za sofinanciranje (1. točka izreka); da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). Na navedeni javni razpis je prispelo 55 vlog, strokovna komisija pa je vsebinsko ocenjevala 51 vlog. V fazi strokovne presoje in ocenjevanja ponudb so bili upoštevani kriteriji, ki so bili ovrednoteni s točkami, ocenjevalni listi pa so bili del razpisne dokumentacije. Projekte je ocenjevala strokovna komisija, imenovana v skladu s Pravilnikom o strokovnih komisijah (Pravilnik). Projekti so na osnovi razpisnih meril dosegli od 79 do 48 točk. O rezultatih ocenjevanja, o uvrstitvi investicij v sofinanciranje oziroma zavrnitvi, so bile občine obveščene v skladu s Pravilnikom in so se v skladu s tem Pravilnikom glede uvrstitve lahko izrekle z ugovori. Po prejemu ugovorov nekaterih občin je komisija vloge le teh ponovno obravnavala, presodila njihovo utemeljenost ugovorov ter določila končni vrstni red uvrstitve vlog. Na osnovi vrstnega reda so se občinam dodelila sredstva do izčrpanja razpoložljivih sredstev v letu 2011. Sredstev bo prejelo 12 občin, od katerih je zadnja uvrščena prejela 67 točk. Vloga Občine Mozirje je bila ocenjena s 63 točkami. Občina je 10. 3. 2011 posredovala ugovor na število dodeljenih točk iz prvega (6 točk) in petega (0 točk) sklopa ocenjevalnega lista. Po prejemu ugovora je komisija vlogo ponovno obravnavala in potrdila število dodeljenih točk pri prvem sklopu ocenjevalnega listna – število prebivalstva. Pri vseh vlogah je bilo namreč upoštevano število prebivalcev občine, brez prebivalstva sosednjih občin, ki knjižnico tudi obiskujejo. Potrdila pa je tudi število dodeljenih točk pri petem sklopu ocenjevalnega listina – stanje prostorov in opreme glede na normative, ker ob upoštevanju števila prebivalstva Občine Mozirje, stanje prostorov in opreme zadošča normativom.
Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilno uporabljenega materialnega prava ter kršitev pravil postopka. Pojasnjuje, da je 10. 3. 2011 ugovarjala predlogu uvrstitve svoje vloge. Meni, da ocenjevalci niso upoštevali objektivnih meril, ki so bila za ocenjevanje določena v razpisni dokumentaciji. Obrazložitev izpodbijanega akta je pavšalna in nezadovoljivo obrazložena, saj na njeni podlagi ni mogoče medsebojno primerjati vlog, zato kandidati niso bili obravnavani enakopravno. Kršeno je tudi načelo transparentnosti odločanja o porabi javnih sredstev, saj iz predloženih dokumentov ni razvidno, kako so se ocenjevalci odločali za podporo projektom. Poudarja, da knjižnica pokriva potrebe več kot 17.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi morala pri ocenjevanju v zvezi s prvim kriterijem – število prebivalstva, dobiti 10 točk. V konkretnem primeru so ji ocenjevalci dodelili 6 točk. V razpisu ni bilo nikjer zapisano, da se upošteva le število prebivalstva občine - predlagateljice projekta. V zvezi s kriterijem številka pet, to je stanje prostorov in opreme – ocena glede na normative, bi morala tožeča stranka doseči 12 točk, saj v normativih zaostaja za 69,23 %, namesto tega pa je v tem sklopu prejela 0 točk. Tožeča stranka je bila ocenjena mimo vseh realnih parametrov in kazalcev, brez upoštevanja objektivnih in preverljivih kriterijev. Opozarja, da je šlo za diskrecijsko ocenjevanje in prilaganje vnaprej razpisanih meril trenutnim potrebam. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter s sodbo odloči o stvari, oziroma podredno, da odpravi odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri odločitvi iz odločbe št. 4110-1/2010-97 z dne 12. 4. 2011 in dodatno pojasnjuje, zakaj je bilo pri spornem kriteriju ena in pet, dodeljeno določeno število točk. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.
K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.
Tožeča stranka je vložila vlogo na Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture (JPR-OBI-2010), ki se bodo začele izvajati leta 2011 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo v letih trajanja investicije ter vključene v Načrt razvojnih programov. Predmet razpisa je izbira občinskih investicij na področju kulture v letu 2011, razpis pa vključuje občinsko kulturno infrastrukturo, to je splošne knjižnice in kulturne domove, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države. Pogoji za sodelovanje na razpisu so določeni v 2. točki razpisa, tako da se za investicije lahko prijavijo tiste občine, ki bodo pričele z investicijami v letu 2011 in izpolnjujejo v razpisu navedene pogoje, ki se nanašajo na investicijski projekt, investicijski program in finančno konstrukcijo.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vlogi za razpis predložila vse v 3. točki zahtevane (obvezne) priloge, niti ni v zadevi sporno izpolnjevanje drugih pogojev in izvajanje postopkov določenih v javnem razpisu. Sporna je le pravilna uporaba dveh kriterijev ocenjevanja iz 5. točke razpisa, v povezavi s 4. točko razpisa (ocenjevanje vlog).
V obravnavani zadevi je torej sporno število dodeljenih točk pri 1. sklopu ocenjevalnega lista-število prebivalstva, kjer je tožeča stranka dosegla 6 točk. Številu dodeljenih točk je tožeča stranka neuspešno ugovarjala že v postopku pred izdajo odločbe, njen ugovor pa je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da je bilo pri 1. sklopu - število prebivalstva, tako kot pri vseh vlogah, treba upoštevati število prebivalstva občine, predlagateljice projekta v tem razpisu, in ne prebivalstva sosednjih občin, ki knjižico tudi obiskujejo.
Tožeča stranka tožbeni ugovor, da pri tem sklopu dodeljeno številu točk ni pravilno, utemeljuje s sklicevanjem na merila ocenjevanja, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije. Iz ocenjevalnega lista prijave na razpis za splošne knjižnice, je namreč kriterij število prebivalstva razdelan tako, da je v njem določeno število točk, ki ga prejme vloga glede na število prebivalcev, katerih knjižnične potrebe pokriva knjižnica. V razpisni dokumentaciji je tako določeno, da, če knjižnica pokriva potrebe do 3.000 prebivalcev, se vloga oceni s 3 točkami, če knjižnica pokriva potrebe več kot 3.000 prebivalcev, se vloga oceni s 6 točkami, če knjižica pokriva potrebe več kot 10.000 prebivalcev, se vloga oceni z 8 točkami in če knjižnica pokriva potrebe več kot 17.000 prebivalcev se vloga oceni z 10 točkami. V primeru, ko knjižnica pokriva potrebe več kot 30.000 prebivalcev, se takšna vloga oceni z 12 točkami. Tožeča stranka meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju njene vloge upoštevati vsebino Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Mozirje (Uradni list RS, št. 76/200-v nadaljevanju Odlok), ker le ta dokazuje (pravilno) izpolnjevanje kriterija iz 1 sklopa -število prebivalstva. Ustanoviteljica Knjižnice Mozirje je sicer Občina Mozirje (2. člen Odloka), vendar iz 3. člena tega Odloka izrecno izhaja, da Zavod ob soglasju ustanoviteljice zadovoljuje potrebe po knjižnični dejavnosti tudi za potrebe občin Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava. Prav tako je v tej določbi določeno, da sklepata zavod in ustanoviteljica o pogojih in načinu opravljanja dejavnosti v teh občinah, s temi občinami pogodbe. Ta podatek je tožeča stranka navajala že v Utemeljitvi projekta „Ureditev nove osrednje knjižnice Mozirje“ (Mozirje, januar 2011), ki ga je priložila prijavi na Javni razpis, ter v Ugovoru zoper predlog uvrstitve investicijskega projekta. Navedla je podatke o številu prebivalstva v vseh prej navedenih občinah, ter podatek, da ima na podlagi določbe 3. člena Odloka s temi občinami podpisano Pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti v posamezni občini, na podlagi katere se sofinancirajo skupne naloge knjižnice, kar po presoji sodišča kaže na to, da pokriva Knjižnica Mozirje potrebe po knjižničnih storitvah večjega števila prebivalstva, kot ga je upoštevala tožena stranka v izpodbijani odločitvi. Gre torej za podatek, ki temelji na določbah Odloka in posebnih pogodb. Ta podatek je toliko pomembnejši, ker ga podpira tudi določba 30. člena Odloka. Po navedeni določbi namreč Zavod za svoje dejavnosti pridobiva proračunska sredstva občine ustanoviteljice in občin pogodbenih partneric na osnovi predloženega letnega programa s finančnim načrtom, ki je bil s financerji predhodno usklajen in h kateremu je dal soglasje svet zavoda. Navedene določbe po presoji sodišča utemeljujejo trditev tožeče stranke, da knjižnica ni namenjena samo prebivalcem občine Mozirje, da torej pokriva potrebe večjega števila prebivalcev, in ne samo prebivalcev Občine Mozirje. Ob upoštevanju kriterijev iz 1 sklopa ocenjevalnega lista JPR-OBI-2010-Splošna knjižnica, ter namena Javnega razpisa za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture, to je sofinanciranje tistih investicij, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države, je po presoji sodišča razlaga tožene stranke, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice, v nasprotju z dikcijo samega razpisa ter tudi namenom razpisa samega. Glede na zgoraj navedeno je po presoji sodišča nepravilen zaključek iz izpodbijane odločbe, da je treba pri kriteriju število prebivalstva upoštevati samo prebivalce tožeče stranke, saj je bila Knjižnica Mozirje ustanovljena zato, da pokriva tudi potrebe prebivalcev občin Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava, ki tudi sofinancirajo delovanje Knjižnice Mozirje.
Ker so bili pri izdaji izpodbijane odločbe napačno tolmačeni razpisni pogoji, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ugotoviti število prebivalcev, katerih potrebe po knjižničnih storitvah pokriva Knjižnica Mozirje in nato ponovno odločiti o vlogi tožeče stranke, tako glede 1 sklopa kriterijev ocenjevalnega lista JPR-OBI-2010-Splošna knjižnica- Število prebivalstva, kot tudi o drugem spornem vprašanju, to je 5 sklopu kriterijev ocenjevalnega lista JPR-OBI-2010-Splošna knjižnica- Stanje prostorov in opreme-ocena glede na normative. Gre namreč za kriterij, pri katerem je tožena stranka izpolnjevanje tega kriterija izračunala na podlagi podatka iz 1 sklopa kriterijev, to je števila prebivalstva, oziroma ugotovitve za koliko prebivalcev knjižnica pokriva potrebe.
K II. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 EUR, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).