Jedro

Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni stranka postopka tista, ki je zaposlena na organizacijsko povezanem sodišču, temveč njegova soproga, kakor tudi to, da ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrajno sodišče v Novem mestu, gledano skupaj, nista manjši sodišči. Četudi sta obe sodišči v isti stavbi, štejeta večje število oseb in je malo verjetno, da bi med seboj vsi sodelovali ali prijateljevali.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta vložila tožbo, s katero od toženca zahtevata, da uredi odvodnjavanje padavinskih meteornih voda iz njegove stavbe tako, da voda več ne bo tekla v jašek meteorne kanalizacije in cevovod tožnikov. Hkrati predlagata delegacijo pristojnosti. Navajata, da je toženčeva soproga zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu kot strokovna sodelavka in bo v postopku najverjetneje nastopala kot priča. Pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu in Okrožno sodišče v Novem mestu se nahajata v isti stavbi. Toženčeva soproga formalno sicer ni zaposlena na pristojnem sodišču, a gre za manjši sodišči, kjer se vsi sodniki in strokovni sodelavci medsebojno poznajo, sodelujejo in družijo, kar pomeni možnost vplivanja na odločitev v zadevi.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.1

4. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Novem mestu z Okrožnim sodiščem v Novem mestu ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.2

5. Stališče Vrhovnega sodišča je, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.3 Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.4

6. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost toženčeve soproge s katerim od sodnikov Okrajnega sodišča v Novem mestu bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.5

7. Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni stranka postopka tista, ki je zaposlena na organizacijsko povezanem sodišču, temveč njegova soproga, kakor tudi to, da ni sodni funkcionar (sodnica).6 Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrajno sodišče v Novem mestu, gledano skupaj, nista manjši sodišči. Okrožno sodišče v novem mestu ima 60 zaposlenih javnih uslužbencev in 13 sodnikov, medtem ko ima Okrajno sodišče v Novem mestu 43 zaposlenih javnih uslužbencev in 11 sodnikov.7 Čeprav sta obe sodišči v isti stavbi, štejeta večje število oseb in je malo verjetno, da bi med seboj vsi sodelovali ali prijateljevali.

8. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022. 2 VSRS sklep I R 74/2023 z dne 7. 6. 2023. 3 VSRS sklep I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022. 4 Smiselno glej VSRS sklep I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014. 5 VSRS sklep I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023. 6 Smiselno glej VSRS sklep I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023. 7 Spletno objavljen seznam zaposlenih obeh sodišč na dan 17. 4. 2024.