Jedro

Zaradi preklica soglasja za bivanje je toženkina pravica brezplačnega bivanja v tožnikovi stanovanjski hiši prenehala. To velja v vsakem primeru, tudi če bi bilo med strankama dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje, saj ga je toženec pisno odpovedal s pozivom z dne 10. 9. 2018.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se je toženka dolžna izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu ..., stoječe na nepremičnini parcela 1782, k.o. X in jo prosto svojih stvari izročiti v posest tožniku v 15 dneh. Toženki je naložilo, da je dolžna povrniti tožniku 371,27 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se zoper sodbo pritožuje in navaja, da je vložila preveč denarja v stanovanje, zato ne gre s stalnega prebivališča ven. V spodnjo etažo ne hodi in se stvari izboljšujejo, ker jih pusti na miru in ni nobenega vpitja. Ne razume, zakaj mora plačati stroške, svoje je poravnala, tožnik pa naj plača svoje. Trenutno je brezposelna in išče službo. Našteva, kam je vložila svoj denar in kaj vse je financirala ter opremila. Tudi partner ne želi, da odide, ker se razumeta, sam ne more vsega postoriti in delata skupaj. Razmere se niso slabšale, nad tasta in ženo se nikoli ni spravljala tako, kot sta se onadva nanjo in jo zmerjala. Ponavlja, da ne gre od partnerja in iz stanovanja, saj se stanje izboljšuje. Prosi, če se lahko to zaustavi in tožbo umakne, ker ni nič kriva. V pravočasni dopolnitvi pritožbe sporoča, da si želi mir, ker so prazniki, ne želi oditi in tudi ne bo odšla. Je pa mir pri hiši in prosi za ustavitev tožbe. Druge dopolnitve tožbe pritožbeno sodišče ni obravnavalo, ker je prepozna.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča pravilna ter da so navedbe toženke v pritožbi popolnoma nerelevantne za odločitev in merijo zgolj na zavlačevanje postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejanske ugotovitve, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, so sledeče: – tožnik je lastnik stanovanjske hiše ..., v kateri poleg tožnika in njegove žene že več let biva toženka, ki je zunajzakonska partnerka tožnikovega sina; – toženka je v hiši bivala s soglasjem tožnika, a je tožnik soglasje zaradi neprimernega vedenja toženke preklical in zahteval njeno izselitev; – toženkina vlaganja v stanovanje v delu in denarnih sredstvih se nanašajo le na nakup stanovanjske opreme, izdelavo terase ter obnovo stanovanja, ki sta si ga s partnerjem uredila; s temi vlaganji ni nastala nova stvar in se ni spremenila identiteta nepremičnine.

6. Tožnik uveljavlja zoper toženko vrnitveni zahtevek na podlagi določbe 92. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Njegova utemeljenost je odvisna od tega, ali ima toženka pravico do bivanja v stanovanju v tožnikovi stanovanjski hiši ter na kakšni podlagi. Glede tega je treba najprej ugotoviti, kakšna je vsebina dogovora pravdnih strank o uporabi stanovanja, saj je od tega odvisno, ali so izpolnjeni pogoji za prenehanje pravnega razmerja. Če gre za prekarij, ki pomeni posebno vrsto pogodbenega razmerja1, lahko lastnik takšno razmerje kadarkoli prekliče. Druge vrste trajno pogodbeno razmerje pa lahko stranka, ki ga ne želi več nadaljevati, odpove z enostransko izjavo volje (333. člen OZ). Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno sledilo trditvam tožnika, da je zaradi preklica soglasja za bivanje toženkina pravica brezplačnega bivanja v tožnikovi stanovanjski hiši prenehala. To velja v vsakem primeru, tudi če bi bilo med strankama dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje, saj ga je toženec pisno odpovedal s pozivom z dne 10. 9. 2018. Toženka se brani, da je zaradi vlaganj v nepremičnino upravičena do stvarnopravnega zahtevka in se zato iz stanovanja, v katerem živi s partnerjem, ne namerava izseliti. Enake ugovore ponavlja tudi v pritožbi, a so neutemeljeni. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe toženki v celoti in pravilno pojasnilo, da na zatrjevani podlagi nima prav nobenega stvarnopravnega upravičenja na tožnikovi nepremičnini. Izpraznitveni tožbeni zahtevek je zato utemeljen tako na podlagi določbe 92. člena SPZ, kot tudi ob smiselni uporabi določbe 111. člena Stanovanjskega zakona. Ker toženka v pravdi ni uspela, mora tožniku povrniti njegove potrebne stroške postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 154. in 155. člena ZPP).

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

8. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj gre pri odgovoru na pritožbo za nepotrebno vlogo, ki ni prispevala v rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

1 538. člen Obligacijskega zakonika.