Jedro

Če se zamudi prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, ker se vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le zaradi zamude procesnih (ne materialnih) rokov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi zamude roka za vložitev tožbe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi) (I. točka izreka sklepa) ter zavrglo tožbo tožnika, ki je zahteval razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 7. 4. 2010, vrnitev na delo k toženi stranki na delovno mesto „strojni kovač – specialist“ ali razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto, obračun plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 8. 4. 2010 dalje do vrnitve na delo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec ter vpis delovne dobe v delovno knjižico in plačilo davkov in prispevkov ter priznanje vseh pravic iz dela in po delu (II. točka izreka sklepa). Obenem je sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep (razen zoper odločitvi o stroških postopka tožene stranke) se z laično pritožbo pritožuje tožnik smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je rok za vložitev tožbe zamudil iz upravičenega razloga ter podrobneje opisuje svoje zdravstvene težave in okoliščine, v katerih je prišlo do zamude roka. Pojasnjuje, da je bil v bolnišnici zaradi operacije na srcu, da ga je tam obiskal dodeljeni odvetnik in ga obvestil, da zbira dokumentacijo za vložitev tožbe, čez nekaj časa pa ga je na domu seznanil, da je rok zamujen. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami - ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, sprejeta odločitev pa temelji na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja in pravilni uporabi materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo pravilno in v skladu z določbami 116. do 120. člena ZPP, pravilna in zakonita pa je tudi odločitev o zavrženju tožbe kot prepozno vložene. Po določbi 1. odstavka 116. člena ZPP sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega vzroka. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, ker je bil zamujen prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe po 3. odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami, ZDR), ki temelji na pravilni ugotovitvi, da se po določbi 116. člena ZPP lahko vrnitev v prejšnje stanje dovoli le zaradi zamude procesnih, ne pa materialnih rokov. To pomeni, da ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila (prekluzivni materialni) rok za vložitev tožbe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je s potekom roka tožnik izgubil pravico do sodnega varstva – zamuda 30-dnevnega roka iz citiranega 3. odstavka 204. člena ZDR za uveljavljanje sodnega varstva za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ima za posledico prenehanje pravice same, saj je pravica (do sodnega varstva) prenehala po samem zakonu. Takšno stališče je, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, sprejeto v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, saj je bilo zavzeto že v številnih odločbah VS RS, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v obrazložitvi sklepa.

Ker vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena šele 6. 7. 2010, to je skoraj tri mesece od vročitve odpovedi, je tožnik uveljavil sodno varstvo prepozno. 30-dnevni prekluzivni rok se je namreč iztekel 8. 5. 2010, saj je bila tožniku redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga vročena 8. 4. 2010. Zato je pravilna tudi odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne, ki temelji na določbi 274. člena ZPP.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v skladu z določbami 2. točke 365. člena ZPP.