Jedro

Z okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon, so mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo zahtevo za nadaljevanje postopka, ki jo je oškodovanke kot tožilka vložila 20. 11. 2019, kot nedovoljeno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje oškodovanka kot tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno razlagalo določbo 408. člena ZKP in ji onemogočilo nadaljevanje kazenskega pregona. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka po popravljenem opisu kaznivih dejanj z dne 20. 11. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je v predmetni zadevi oškodovanka kot tožilka 17. 7. 2017 najprej pri Okrajnem sodišču v Kopru vložila predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, 26. 1. 2018 pa obtožni predlog, ki je bil zaradi stvarne nepristojnosti odstopljen Okrožnemu sodišču v Kopru. Oškodovanka kot tožilka je bila pozvana k popravi obtožnice na način, da bo sestavljena v skladu s 269. členom ZKP, a ker z dopolnitvijo obtožnice pomanjkljivosti ni odpravila, je sodišče s sklepom II Ks 31225/2017 z dne 25. 7. 2019 obtožnico zavrglo kot nepopolno, ker ni vsebovala vseh formalnih predpostavk (iz opisa kaznivih dejanj niso izhajali vsi zakonski znaki kaznivih dejanj po 288., 258. in 257. členu Kazenskega zakonika - KZ-1). Odločitev o zavrženju obtožnice pa je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju s sklepom II Kp 31225/2017 z dne 15. 10. 2019. 5. Po prejemu slednjega sklepa je pritožnica 20. 11. 2019 podala vlogo, v kateri je navajala, da je bil njen obtožni predlog zavržen iz formalnih razlogov, ker kazniva dejanja niso bila ustrezno opisana, da v nadaljevanju podaja popravljen opis kaznivih dejanj in na podlagi tega uveljavlja svojo pravico do nadaljevanja kazenskega pregona, ki ji jo daje 408. člen ZKP, saj je s podanim opisom prenehala okoliščina oz. so odpravljeni vzroki, ki so začasno preprečevali kazenski pregon.

6. Prvi odstavek 408. člena ZKP, na katerega se pritožnica sklicuje tudi v pritožbi, določa: ″Če je bila s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena zato ker ni bilo zahteve upravičenega tožilca ali ker ni bilo potrebnega predloga oškodovanca ali dovoljenja državnega organa, ali ker so bile podane druge okoliščine, ki so začasno preprečevale pregon, ali če je bila iz enakega razloga obtožnica zavržena, se postopek na zahtevo upravičenega tožilca nadaljuje, brž ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep.″ Situacije, v katerih je mogoče nadaljevati kazenski postopek, ki je bil pravnomočno zaključen z izdajo sklepa, so taksativno določene v 408. členu in 409. členu ZKP. Med njimi ni navedeno, da je to mogoča (tudi), kadar se postopek zaključi z izdajo sklepa o zavrženju obtožnice oškodovanca kot tožilca, ker le-ta kljub dopolnitvi ni imela vseh elementov, da bi bila sposobna sodne obravnave1. Iz citiranega besedila jasno izhaja, da so z ″okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon″ mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi. Pritožnica tudi sama pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bila pozvana k odpravi pomanjkljivosti obtožnice, a da pomanjkljivosti ni ustrezno odpravila, saj navaja tudi, da jih odpravlja s predlogom za nadaljevanje kazenskega pregona.

7. Tako kljub sklicevanju pritožnice na komentar 408. člena ZKP ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je v obravnavani zadevi podan vsebinski pogoj tj. prenehanje procesne ovire oz. vzroka, zaradi katerega je obtožnica zavržena, saj se 408. člen ZKP ne nanaša na procesno oviro nepopolnega predloga. Drugačna razlaga te določbe bi odpravila vsakršno procesno disciplino, saj bi se s tem upravičenemu tožilcu omogočilo, da kljub zamudi roka za odpravo nepopolnosti ali kljub prvotni neuspešni odpravi nepopolnosti obtoženega akta, na tak način ponovno začne oz. nadaljuje kazenski pregon zoper obdolženca, slednji pa bi s tem bil izpostavljen procesni negotovosti. Ob vsem navedenem so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo določbo 408. člena ZKP.

8. Ne glede na to, da v predmetni zadevi zaradi zavrženja obtožnice ni prišlo do odločitve sodišča o tem, ali sta obdolženki storili kazniva dejanja, nadaljevanje postopka v okoliščinah konkretne zadeve, s sklicevanjem na odpravo pomanjkljivosti, ni mogoča, pritožbeno navajanje, da je s predlogom z dne 20. 11. 2019 pritožnica uveljavljala svojo pravico do nadaljevanja kazenskega postopka, ki ji jo daje določba 408. člena ZKP in da nikakor ni imela v mislih obnove postopka, pa neutemeljeno.

9. S pritožbenimi navedbami, da za rešitev predmetne zadeve niso važni zgolj formalni pogoji, temveč vsebina, da zakon predpisuje, da mora obstajati dokaz, da gre za kaznivo dejanje, da je teh dokazov dovolj in jih je pritožnica v svojih vlogah natančno opisala, a jih sodišče ni upoštevalo in opisovanje dejanske situacije v sodnem postopku, v okviru katerega naj bi obdolženke storile kazniva dejanja, se pritožnica spušča v samo vsebino zadeve in dejansko utemeljuje ter dokazuje, da je z vlogo z dne 20. 11. 2019, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po določbi 408. člena ZKP (na katerega se je v tej vlogi nenazadnje sklicevala tudi sama pritožnica), odpravila pomanjkljivosti obtožnice. Ker mora sodišče ob presoji vloge najprej preizkusiti procesne predpostavke in šele nato presojati vsebino, ob preizkusu procesnih predpostavk za obravnavo predloga z dne 20. 11. 2019 pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni dovoljen, se niti sodišče prve stopnje, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo, ali je pritožnica dejansko odpravila pomanjkljivosti prvotne obtožnice. Zato so vse pritožbene navedbe, v katerih pritožnica obrazlaga samo bistvo zadeve, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne in se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica napada odločitev o zavrženju obtožnice z dne 25. 7. 2019 in odmero sodne takse po sklepih sodišča prve stopnje z dne 25. 7. 2019 (v višini 240,00 EUR) in pritožbenega sodišča z dne 15. 10. 2019 (v višini 360,00 EUR), saj sta sklepa pravnomočna in pritožbeno sodišče vanju ne more in ne sme posegati.

10. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 402. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanke kot tožilke kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tarifno številko 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 30,00 EUR.

1 Primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 57436/2013 z dne 3. 10. 2018.