Jedro

Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št. DT4200-86/2007-0808-01 z dne 29. 5. 2007 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 350 EUR, povečane za DDV ter z zakonitimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel priglasitev združitve prenosne družbe A. d.o.o. iz Ljubljane in prevzemne družbe B. d.o.o. iz Domžal. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 381. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 – v nadaljevanju: ZDavP-2), po katerih davčni zavezanec opravi priglasitev iz 53. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 – v nadaljevanju: ZDDPO-2) pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. V tej zvezi ugotavlja, da je bilo v konkretnem primeru prenehanje družbe A. zaradi pripojitve k družbi B. vpisano v sodni register dne 25. 4. 2007, vloga za priglasitev združitve pa vložena 26. 4. 2007. S tem je bila priglasitev združitve vložena po poteku predpisanega roka, takšna vloga pa se po določbah prvega odstavka 129. člena ZUP kot prepozna zavrže. Drugostopni davčni organ je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. V razlogih se strinja z odločitvijo prve stopnje. Dejanske ugotovitve so po mnenju druge stopnje nesporne. Priglasitev je bila tako nesporno opravljena po vpisu združitve v sodni register. Vpis ima v konkretnem primeru konstitutivno naravo. Zato je datum predvidene transakcije iz 381. člena ZDavP-2 oziroma 48. člena ZDDPO-2 datum vpisa v sodni register in ne, kot to zmotno meni tožnik, datum objave vpisa v Uradnem listu. Drugostopni organ še poudari, da je v 381. členu ZDavP-2 jasno določeno, do kdaj mora biti priglasitev opravljena, in sicer najkasneje pred predvidenim datumom transakcije. Najkasneje pa je transakcija opravljena z vpisom statusne spremembe v sodni register.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in s sodbo odloči o stvari, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. V tožbi zatrjuje kršitev določb materialnega in procesnega prava ter posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Meni, da je napačno stališče davčnih organov glede pravočasnosti priglasitve. Tožniku je bil sklep registrskega sodišča vročen 4. 5. 2007 in s tem po vložitvi priglasitve združitve obeh družb. Dokler mu sklep ni bil vročen, ne more imeti pravnih učinkov, tako kot tudi ne more imeti učinkov opravljena transakcija. Davčni organ je spregledal 8. člen Zakona o sodnem registru, ki določa, od kdaj učinkujejo vpisi v sodnem registru zoper tretje osebe, to je od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu RS. Ker sklep Srg št. 2007/04010 do dne 26. 4. 2007 še ni bil objavljen, ni mogel učinkovati za davčno upravo, posledično pa je bila priglasitev združitve opravljena pravočasno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot se navajajo v tožbi.

Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje po navedeni določbi transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. Po določbah tega zakona (ZGD-1, 591. člen) pa nastanejo pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb, z vpisom pripojitve v sodni register. Nastop tega pravnega dejstva (vpisa) povzroči nastanek obligacijskopravnih in premoženjskopravnih pa tudi korporacijsko pravnih posledic neposredno na podlagi zakona (ex lege). Zakon torej po navedenem nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik v tožbi. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten, datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v sodbi z opr. št. U 2042/2008 z dne 24. 8. 2010. V isti sodbi pa je sodišče zavzelo tudi že stališče, da je rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2, procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Vendar pa določba 381. člena ZDavP-2 po presoji sodišča ne daje podlage za razlago, da je omenjeni rok prekluziven. Kot prekluzivnega bi ga bilo mogoče po presoji sodišča upoštevati le, kolikor bi zakon predpisal tudi zavrženje vloge kot procesno sankcijo za prekoračitev tega roka, saj iz zakonskega besedila („pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2“) prekluzija ni razvidna. Tako pa zakon takšne sankcije nikjer ne predpiše. Poleg tega je način določitve roka takšen, da stranki rok oziroma potek roka vnaprej ni poznan in je zato pravočasnost njene vloge odvisna od pravilnosti njenega predvidevanja. Vsebinskih razlogov, ki bi narekovali, da mora biti rok prekluziven, pa sodišče v tej zvezi tudi ni našlo.

Ker po navedenem izpodbijana odločitev temelji na napačni uporabi določb 381. člena ZDavP-2, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek organu prve stopnje, ki je pri ponovnem odločanju vezan na pravno mnenje, ki ga je zavzelo sodišče. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Glede na nesporno dejansko podlago je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. V zadevi je odločalo po sodniku posamezniku skladno z določbo 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1