Jedro

Zakonsko domnevo o pravilni vročitvi je mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice.

Tožnica (pravna oseba) v predlogu za taksno oprostitev ni navedla in izkazala nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da denarnih sredstev na transakcijskem računu brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more porabiti v višini, ki bi zadostovala za plačilo sodne takse. Ob odsotnosti takih trditev in dokazov pa tožnica s predlogom za taksno oprostitev ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 18. 3. 2025 (I. tč. izreka) in zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (II. tč. izreka).

2.Tožnica se pritožuje zoper naveden sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP1 ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

2.Glede zavrženja ugovora zoper plačilni nalog navaja, da vročitev naloga ni bila pravilno izvedena, ker pošiljke ni prevzel njen zakoniti zastopnik, oziroma ker plačilni nalog ni bil puščen tožnici v nabiralniku. Rok za ugovor še ni začel teči. Sodišče bi moralo predlog vsebinsko obravnavati, saj mora po ZST-12 samo opraviti poizvedbe. Sklicuje se na trditveno podlago v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodne takse navaja, da sklep ni obrazložen in da odmere ni mogoče preizkusiti. Sodišče je odločalo brez izjave o premoženjskem stanju tožnice. Ugotovljena sredstva v višini 7.500 EUR so samo računovodska kategorija in ne obstajajo, ker gre za osnovni kapital, ki je že porabljen.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje zadostne in jasne razloge, ki si ne nasprotujejo in tudi ne nasprotujejo izreku. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da izpodbijana odločitev ni obrazložena in da je ni mogoče preizkusiti.

Glede ugovora zoper plačilni nalog:

5.Tožnica skuša odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog izpodbiti z navedbami, da ji plačilni nalog ni bil pravilno vročen, ker ni bil puščen v njenem nabiralniku, oziroma ker ga ni prevzel njen zakoniti zastopnik.

6.Iz vročilnice (pripete k list. št. 8) izhaja, da je bilo 19. 3. 2025 v hišnem predalčniku tožnice puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti; ker tožnica pisanja v navedenem roku ni dvignila, ji je vročevalec po preteku tega roka, to je 4. 4. 2025, pustil pisanje v hišnem predalčniku. Takšna vročitev je skladna z določbami ZPP. Po 1. odst. 224. čl. ZPP v zvezi s 149. čl. ZPP je pravilno izpolnjena vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Po 4. odst. 224. čl. ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar tožnica zgolj splošno navaja, da plačilni nalog ni bil puščen v njenem hišnem predalčniku in da ga ni prevzel njen zakoniti zastopnik. Ne zatrjuje, da plačilnega naloga sploh ne bi prejela ali da bi ga prejela kasneje in ne na dan, kot to izhaja iz vročilnice. Ne pojasni, kdaj in na kakšen način naj bi plačilni nalog dejansko prejela. S tako splošnimi pritožbenimi očitki domneve iz 4. odst. 224. čl. ZPP ni uspela izpodbiti. Zakonsko domnevo o pravilni vročitvi je mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice.3

7.Upoštevaje pojasnjeno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil ugovor zoper plačilni nalog prepozen, zato je pravilna tudi izpodbijana odločitev o njegovem zavrženju (3. odst. 34.a čl. ZST-1). Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe, da rok za ugovor še ni začel teči in da bi moralo sodišče prve stopnje predlog vsebinsko obravnavati ter samo opraviti poizvedbe. Ostale navedbe, s katerimi se tožnica sklicuje na trditveno podlago v neopredeljenem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pa so nejasne in se pritožbeno sodišče zato do njih ne more opredeliti.

Glede predloga za oprostitev plačila sodne takse:

8.Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks so določeni v 11. čl. ZST-1. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. odst. 11. čl. ZST-1). Po 1. odst. 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki je pravna oseba, upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, in o stanju na transakcijskih računih stranke ter prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pridobilo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, do katerih je imelo dostop (5. odst. 12.a čl. ZST-1), in tožničino premoženjsko stanje, kot izhaja iz obstoječih zbirk podatkov, natančno opisalo v izpodbijanem sklepu. Izpodbijano odločitev je oprlo na ugotovljeno dejstvo, da tožnica posluje pozitivno, na transakcijskem računu pa razpolaga z zneskom v višini 6.126,57 EUR. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija.

10.Pritožbene navedbe se nanašajo izključno na znesek osnovnega kapitala v višini 7.500 EUR, ki naj bi bil samo računovodska kategorija in naj ne bi več obstajal. Ker sodišče prve stopnje izpodbijane odločitve sploh ni oprlo na ugotovitev o osnovnem kapitalu tožnice (to postavko je le navedlo med svojimi ugotovitvami), temveč na ugotovitev o stanju denarnih sredstev na transakcijskem računu, so pritožbene navedbe o porabljenem osnovnem kapitalu neutemeljene.

11.Pritrditi je nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica v predlogu za taksno oprostitev ni navedla in izkazala nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da denarnih sredstev na transakcijskem računu brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more porabiti v višini, ki bi zadostovala za plačilo sodne takse. Ob odsotnosti takih trditev in dokazov pa tožnica s predlogom ne more uspeti. Tožnica bi v predlogu torej morala in mogla navesti relevantne okoliščine o svojem premoženjskem stanju. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo brez njene izjave, je zato neutemeljen. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga pravilna.

12.V zvezi s pritožbeno navedbo, da odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti, pa je pojasniti, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločalo zgolj o predlogu za taksno oprostitev in ne o odmeri sodne takse.

13.Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami. 2 Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami. 3 Primerjaj VSL Sklep II Cpg 143/2025.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1, 34a, 34a/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 149, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.