Jedro

Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve predujma v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi odločbe organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati subjektivni pogoj, ki se nanaša na premoženjsko stanje prosilca ter objektivni pogoj, ki se nanaša na zadevo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in dohodke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga imata prosilec in njegova družina. Do brezplačne pravne pomoči je tako upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine. Šteje se, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 7. 2011 znaša 461,22 EUR. Na podlagi predložene dokumentacije je tožena stranka ugotovila, da je prosilec upokojenec ter živi skupaj z ženo, ki je brez zaposlitve. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je prosilec prejel pokojnino v višini 883,19 EUR in invalidnino v višini 58,02 EUR, torej skupaj 941,21 EUR. Njegova žena pa je v zadnjih treh mesecih prejela nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v povprečni višini 427,05 EUR. Mesečni povprečni dohodek prosilca in njegove žene na družinskega člana tako znaša 684,13 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je povsem bankrotiral in nima denarja za predujem, saj ga nima niti za preživetje. Zaradi tega je tudi zaprosil za brezplačno pravno pomoč, da se opravi osebni stečaj. Ne razume, kako naj poravna predujem, če pa tega denarja 2.200,00 EUR niti nima. Prosi, da se njegovi prošnji ugodi. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004-UPB-1, št. 23/2008, ZBPP) se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV). Glede na navedeni predpis ta sedaj znaša 461,22 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč, kakor tudi sodišče. Glede na višino tožnikovih prejemkov iz naslova pokojnine in invalidnine ter prejemkov tožnikove žene iz naslova invalidskega zavarovanja, kot so razvidni iz potrdil ZPIZ, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Sicer pa tožnik v tožbi tudi ne ugovarja višini ugotovljenih prejemkov, temveč le navaja, da nima sredstev niti za preživetje, kaj šele za plačilo stroškov predujma v postopku osebnega stečaja. Navedenega ugovora, ki je pavšalen, pa sodišče ni moglo upoštevati. Mesečni povprečni dohodek na družinskega člana v konkretnem primeru znaša 684,13 EUR, kar pa bistveno presega znesek dvakratnika minimalnega dohodka, ki predstavlja mejo socialne ogroženosti za preživetje. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje. Višina minimalnega dohodka po ZSV sedaj znaša 230,61 EUR, med tem ko ZBPP kot kriterij za ugotavljanje socialne ogroženosti določa dvakratnik navedenega zneska, torej znesek 461,22 EUR. Po določbi 22. člena ZBPP se sicer omogoča tudi izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči, če dohodek prosilca ne presega dvakratnika zneska iz drugega odstavka 13. člena istega zakona, če je prošnja utemeljena z družinskimi razmerami, zdravstvenim stanjem prosilca ali z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati in se je zaradi tega znašel v položaju materialne ogroženosti, vendar mora prosilec navedene okoliščine uveljavljati v prošnji in jih tudi izkazati. Takšnih okoliščin pa tožnik v prošnji ni navajal, niti jih ne navaja sedaj v tožbi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).