Jedro

Posrednik ne more predlagati začasne odredbe, s katero zahteva prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, za katero je posredoval. Ker se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, bi bila taka začasna odredba v nasprotju z namenom posredniške pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izdani začasni odredbi razveljavi in predlog zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo dolžniku odtujitev in obremenitev solastninskega deleža 97/100 vl. št. 218 k.o. Š. do pravnomočne rešitve spora. Ugovor dolžnika zoper tako izdano začasno odredbo je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za začasno odredbo zavrne. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru krajevne nepristojnosti, saj se je dolžnik skliceval na sporazum o krajevni pristojnosti in bi sodišče moralo upoštevati ta njegov ugovor in zadevo odstopiti v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče bi moralo upoštevati predlog dolžnika (čl. 269 ZIP) o položitvi varščine, s katerim se je strinjal tudi upnik. Tak predlog ne more izkazovati verjetnosti terjatve upnika. Ker je bila kupoprodajna pogodba že davno realizirana, saj je dolžnik že dobil plačano kupnino, so razlogi sodišča prve stopnje, ko obrazlaga nevarnost, češ da dolžnik pričakuje večjo količino denarja od omenjenega denarja, nerazumljivi. Dolžnik pa je tudi v skladu z realizacijo obveznosti iz kupoprodajne pogodbe pristopil k njeni realizaciji in je vložil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega kupca. Zaradi tega je tudi predlagal položitev varščine. Izdana začasna odredba predstavlja šikano.

Pritožba je utemeljena.

Predložena pogodba, ki je naslovljena kot pogodba o poslovnem sodelovanju, kaže, da je šlo dejansko za poredniško pogodbo, po kateri je upnik posredoval pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino. S pogodbo o posredovanju, se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem - osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo (provizijo), če bo pogodba sklenjena (čl. 813 ZOR). Že iz narave posredniške pogodbe izhaja, da upnik ne more predlagati začasne odrede na nepremičnini, za katero je posredoval, saj v nasprotnem primeru ne bo prišlo do realizacije kupoprodajne pogodbe, za katero je posredoval. Lastninska pravica na nepremičnini se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiški knjigi (čl. 33 ZTLR) in zaradi tega zaradi neplačila provizije posrednik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, pri kateri prodaji je posredoval, saj bi bilo to v nasprotju z namenom posredniške pogodbe.

Skratka, predlagana začasna odredba je nezdružljiva s posredniško pogodbo, iz katere izvira kupoprodajna pogodba, za katero je posrednik posredoval. Že iz teh razlogov je bilo pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da je bilo ugovoru ugoditi, sklep o začasni odredbi razveljaviti in predlog zavrniti, ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale pritožbene trditve (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).