Jedro

Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 36. člena ZBPP ni bila utemeljena ali če prosilec ne ravna po 3. odstavku 36. člena ZBPP in ne dokaže izpolnjevanja vseh pogojev ZBPP, se uporabijo določbe zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 167/2011-7 z dne 14. 3. 2011 je Okrožno sodišče v Kranju najprej ugotovilo, da je bila tožniku kot prosilcu z odločbo opr. št. Bpp 167/2011 z dne 22. 2. 2011 nujna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku na naroku v kazenskem postopku opr. št. I K 7816/2010 pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, neupravičeno odobrena (I. točka izreka); nato je bila zavržena prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki nadaljnjega pravnega svetovanja in zastopanja (II. točka izreka); odločeno je bilo, da se odvetniku A.A., prizna nagrada v znesku 161,60 EUR (III. točka izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik dne 16. 2. 2011 pri organu za brezplačno pravno pomoč vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, opr. št. I K 7816/2010. Ker prošnja tedaj ni bila popolna, je organ za BPP, skladno z določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) odobril nujno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na naroku 1. 3. 2011 in sklenil, da bo o utemeljenosti odobritve nujne BPP ter o nadaljnji BPP pristojni organ odločal po pridobitvi spisa Okrajnega sodišča v Radovljici, popolnih podatkov o dohodkovnem in premoženjskem stanju prosilca in njegove družine ter po predložitvi pojasnila prosilca, iz kakšnega naslova in v kakšni višini prejema dohodke, ki jih navaja v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s katerimi plačuje preživnino v znesku po 150,00 EUR mesečno za vsako hčer. Pojasnilo je bil prosilec dolžan predložiti v roku osmih dni od prejema odločbe. Ob tem je bil tožnik opozorjen, da bo v primeru, če v roku, ki mu ga je določilo sodišče, prošnje za dodelitev BPP ne bo dopolnil skladno z napotilom, prošnja za dodelitev nadaljnje BPP v kazenskem postopku glede na 2. odstavek 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP zavržena. Štelo pa se bo tudi, da je bila nujna BPP odobrena neupravičeno. Odločba o odobritvi nujne BPP je bila tožniku vročena 25. 2. 2011, vendar tožnik prošnje za BPP v roku 8 dni ni dopolnil, zato je bilo, skladno s 3. in 4. odstavkom 36. člena ZBPP ugotovljeno, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč neupravičeno odobrena. Tožnik je namreč v prošnji za dodelitev BPP navedel, da redno plačuje preživnino po 150,00 EUR za vsako hčer, pri tem pa na obrazcu BPP označil, da je brezposeln, brez dohodkov in brez premoženja in tako ni bilo mogoče odločiti o izpolnjevanju dohodkovnega pogoja. Ker pa tožnik redno plačuje preživnino, je gotovo, da ima določene dohodke oziroma premoženje, česar pa služba za BPP ne more ugotoviti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, saj prosilec nima odprtega transakcijskega računa in tudi ni zdravstveno zavarovan. Tožnik kot prosilec je bil zato pozvan na predložitev podatkov o viru dohodkov, vendar tega v določenem roku ni storil. Prošnja prosilca za odobritev BPP v obliki nadaljnjega pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pa je bila zavržena na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnik kot prosilec v določenem roku ni dopolnil, kot je že navedeno. Sicer pa bi bilo potrebno prošnjo zavrniti, saj je bil kazenski postopek na naroku 1. 3. 2011 pravnomočno končan s sodbo, s katero je sodišče obtožni predlog zavrnilo, vsi udeleženci pa so se pritožbi odpovedali. S tem pa ne bi bilo razumno, da bi se prosilcu dodelilo BPP, saj ne izpolnjuje vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. V nadaljevanju je obrazloženo tudi priznanje in višina nagrade odvetniku A.A., ki je bil z odločbo št. Bpp 167/2011 z dne 22. 2. 2011 dodeljen za nudenje BPP tožniku. Pojasnjeno je še, da bo iz sredstev, ki so namenjena za BPP za delo in stroške odvetnika, izplačano 161,60 EUR. Ker je bila tožniku BPP neupravičeno odobrena, je ta znesek, skladno z določbami 43. člena ZBPP, dolžan povrniti tukajšnjemu sodišču. Navaja 3. odstavek 43. člena ZBPP, ki določa, da o načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Ne glede na to pa lahko pristojni organ za BPP in upravičenec skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Če tak dogovor ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem z odločbo, izvrši odločbo pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP.

Tožnik se z odločitvijo ni strinjal in je dne 6. 4. 2010 priporočeno po pošti vložil pritožbo na Okrožno sodišče v Kranju, to pa jo je, kot tožbo skupaj s spisi odstopilo v reševanje temu sodišču. Tožnik v tožbi navaja, da je dne 22. 2. 2011 zaprosil za BPP. Sporočeno mu je bilo, da vloga ni popolna, ker pa je bil tedaj psihično obremenjen zaradi sojenja, ni uspel poslati dodatne dokumentacije in ni vedel, ali bo sploh prejel BPP. Navaja, da ni zaposlen, da ne prejema socialne pomoči, nima zdravstvenega zavarovanja in nima premoženja. Preživnino je ravnokar pričel plačevati, saj prej ni imel kje vzeti denarja, sedaj pa si je sposodil od sorodnika. Če bi vedel, da bo moral kaj plačati, ne bi prosil za BPP. Sodišču smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov in tožnikovih navedb iz tožbe, med strankama ni sporno, da je bila tožniku odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za zastopanje na naroku v kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Radovljici. Za tožnika pa je sporna odločitev tožene stranke, da je bila BPP odobrena neupravičeno.

Glede na določbo 1. odstavka 36. člena ZBPP se nujna brezplačna pravna pomoč dodeli ne glede na določbe ZBPP o pogojih in po postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Če odobritev po 1. odstavku 36. člena ZBPP ni bila utemeljena ali če prosilec ne ravna po 3. odstavku 36. člena ZBPP, se uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (VII. poglavje ZBPP, členi od 41 do 43). Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se po določbi 1. odstavka 43. člena ZBPP šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Po presoji sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno in skladno s podatki v predloženih upravnih spisih ugotovila, da tožnik prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil v odrejenem roku in s tem ni predložil vseh potrebnih podatkov. Tudi navedba tožnika, da je bil tedaj zaradi sojenja psihično obremenjen in ni uspel poslati dodatne dokumentacije, ob nesporni ugotovitvi, da vloge za BPP ni dopolnil, na odločitev tožene stranke ne more vplivati. Navedba, da tožnik ni vedel, ali bo sploh prejel BPP, pa je protispisna, saj je bila tožniku BPP odobrena z odločbo z dne 22. 2. 2010, v isti odločbi pa je bilo tudi pojasnjeno, da bo o utemeljenosti odobritve nujne BPP pristojni organ odločal po pridobitvi spisa Okrajnega sodišča v Radovljici in po predložitvi zahtevanih podatkov. Sodišče ob tem še pripominja, da je namen BPP v tem, da se upravičencem do pravne pomoči omogoči dejanski dostop do sodišč in zlasti še, da socialni položaj posameznika ne predstavlja nepremostljive ovire za sodno varstvo njegovih pravic. Z BPP torej država socialno šibkejšim prebivalcem omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega varstva. Pri tem pa mora tudi vsak upravičenec, ki zaprosi za pomoč, izpolniti zahteve, ki mu jih ZBPP nalaga, česar pa tožnik v obravnavanem primeru s tem, ko se ni odzval na poziv sodišča za dopolnitev vloge, ni storil. Čim je pa tako, je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev, se sodišče nanje sklicuje in ne ponavlja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Pravni pouk sodbe temelji na 73. členu ZUS-1.