Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da dolžnica nima pravice odločati o tem ali bodo imeli otroci stike z očetom (upnikom) ali ne, vendar je iz poteka tega izvršilnega postopka razvidno, da je bil namen sklepa o izvršbi dosežen, saj stiki sedaj potekajo na dogovorjen način, ki ga očitno dolžnica spoštuje. Ko pritožba govori o pasivnosti sodišča ter navaja časovni okvir reševanja dolžničinega ugovora in upnikovega predloga za izrek višje denarne kazni, smiselno opozarja na vprašanje, ali je bilo v zadevi odločeno brez nepotrebnega odlašanja. Če je upnik menil, da je bila v postopku kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, je imel na voljo pravna sredstva, ki jih zaradi varstva te pravice določa ZVPSBNO.

Namen denarne kazni, ko gre za izvršbo zaradi stikov, ni kaznovanje dolžnice. Denarna kazen v tem primeru predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnice, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet obveznosti iz izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo predlog upnika za izrek denarne kazni in (II.) sklenilo, da sam nosi stroške predloga z dne 28. 9. 2020 in nadaljnjih vlog v zvezi z njim.

2. Upnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in priglaša pritožbene stroške ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izterja s sklepom z dne 7. 7. 2020 izrečena denarna kazen in se dolžnici izreče nova denarna kazen podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

Upnik opozarja, da dolžnica ni izpolnila oz. izpolnjevala svoje obveznosti iz 1. točke sklepa o izvršbi, saj mu ni omogočala stikov z mld. A. A. in B. A., kot so ti določeni v sodni poravnavi II N 1073/2019. Upnik je v predlogu z dne 28. 9. 2020 natančno navedel, kdaj bi morali biti stiki izvedeni in kako so bili oz. dejansko niso bili izvedeni, za navedbe pa je predložil tudi dokazila. Da se stiki niso izvajali skladno s sodno poravnavo, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (14. točka obrazložitve), že iz tega razloga je upnikov predlog utemeljen. Sodišče se v sklepu ni opredelilo do neizvršenih stikov v času od 24. 7. 2020 do 1. 9. 2020, ampak le zapisalo, kako stiki potekajo od septembra 2020. Sklep zato za čas od 24. 7. 2020 do konca avgusta 2020 nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo tudi, da se stiki med upnikom in otrokoma niso izvajali redno in da so, če so bili izvedeni, trajali krajši čas in večinoma v prisotnosti dolžnice, kar vse je dolžnica priznala. Tudi na podlagi tega bi moralo sodišče prve stopnje predlogu ugoditi.

Dolžnica se je ves čas trudila, da upnik ne bi imel stikov z otrokoma. Tako je brez tehtnih argumentov navajala, da sta bila otroka večkrat bolna, prav ji je prišla tudi epidemija COVID-19 (ki sama po sebi ni razlog za omejevanje stikov). Navodila URI ... za varovanje zdravja mld. C. A. si sodišče razlaga po svoje, saj iz navodil jasno izhaja, da zanj veljajo enaki ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni kot za zdrave vrstnike. Iz navodil tako ne izhaja, da bi se mld. C. A. zdravje še izdatno poslabšalo oz. da bi vnos okužbe v URI ... in UKC ... lahko resno ogrozil zdravstveno stanje mld. C. A. in drugih pacientov. Gre za odločilno dejstvo, ki je v nasprotju z listinami v spisu, kar je kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Upnik je ves čas upošteval navodila in priporočila NIJZ, nikoli ni zbolel za COVID-19 in je cepjen z vsemi odmerki cepiva. Zaključek sodišča, da je omejevanje stikov v določeni meri opravičljivo, je zato neutemeljen. Če bi bil utemeljen, bi okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi II N 1082/2020 ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, oz. bi začasno stike uredilo drugače, a je predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnilo, pri čemer se je postavilo na stališče, da zdravstveno stanje mld. C. A. ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s COVID-19 ne preprečuje stikov z očetom. Upnik je prepričan, da dolžnica nima pravice odločati o tem, ali bosta otroka mld. A. A. in mld. B. A. imela stike z očetom, saj je bilo o stikih že odločeno s sodno poravnavo II N 1073/2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vsakršno drugačno izvrševanje oz. neizvrševanje stikov pomeni kršitev sodne poravnave in sklepa o izvršbi, ki je bil izdan v tej zadevi.

S sklepom o izvršbi je bilo dolžnici naloženo, da nemudoma po vročitvi sklepa omogoči upniku stike z otrokoma – torej ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica tega ni storila, zato bi moralo predlogu ugoditi. Pasivnost sodišča je pripeljala do dolžničinih samovoljnih odločitev. Če bi namreč sodišče ob prvem neizvedenem stiku po vročitvi sklepa o izvršbi dolžnici izvršilo denarno kazen, bi dolžnica začela izvrševati svoje obveznosti po sklepu o izvršbi. Ker pa tega ni storilo, se je dolžnica do konca avgusta 2021 samovoljno odločala, ali in kako bodo stiki potekali. Zato ne drži ugotovitev sodišča, da naj bi se stranki večkrat uspeli dogovoriti za drugačen način izvrševanja stikov. Sodišče zadeve očitno tudi ni štelo za prednostno, saj je bil predlog vložen 28. 9. 2020, narok v zvezi z njim pa je bil izveden šele 9. 3. 2022. Ko je bil zaslišan, je upnik pojasnil, kako (ni)so potekali stiki – tudi če je bil stik sploh izveden, je trajal le nekaj minut in še to večinoma pred hišo. Občasno je dolžnica upniku dovolila, da je z otrokoma šel na sprehod, da bi ju kam peljal z avtomobilom, pa mu ni pustila. Tudi med poletnimi počitnicami, ko so dogovorjeni daljši stiki, upnik otrok ni videl, saj mu je dolžnica to fizično preprečila. Vsakič, ko bi moral imeti stike z otrokoma, je upnik prišel pred hišo ..., a največkrat odziva ni bilo. Odpadli stiki niso bili nadomeščeni, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, to tudi ni razvidno iz dokumentacije. Glede tega je upnik navajal in tudi izpovedal, da je dolžnica blokirala njegovo telefonsko številko, ne odgovarja na njegova SMS sporočila, zato se glede stikov upnik z njo ne more dogovarjati. Sodišče je prezrlo sporočilo dolžnice upniku z dne 11. 5. 2021, ko mu je brez razloga in obrazložitve zapisala: »Stiki do nadaljnjega odpadejo.« Glede na izpodbijano odločitev upnika čudi 21. točka obrazložitve, kjer je ugotovljeno, da če se stiki po sodni poravnavi ne izvajajo redno in se ne izvajajo v obsegu, določenem s sodno poravnavo, so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost otrok z očetom. Nadalje je sodišče zapisalo, da namesto, da bi se čustvena povezanost otrok z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se zaradi slabše starševske komunikacije pogosto stiki niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj otrok z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi, zato je nujno, da se v bodoče zagotovi reden in stabilen sistem stikov med očetom in otroki. V zvezi s tem upnik pripominja le, da je sodišče s svojo pasivnostjo pripomoglo, da so bile koristi otrok ogrožene. Na pasivnost kaže tudi to, da je za vročitev posamezne vloge nasprotni stranki potrebovalo sodišče tudi po več tednov. Glede na vse to upnik meni, da so izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 226. člena ZIZ za izvršbo že izrečene denarne kazni in izrek nove denarne kazni.

Končno upnik nasprotuje tudi stroškovni odločitvi – ker bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi predlogu upnika, bi mu moralo tudi v celoti priznati priglašene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 238.f člena ZIZ se odločba o osebnih stikih izvrši po 226. členu ZIZ. Četrti odstavek 226. člena ZIZ določa, da v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

6. Upoštevaje navedene zakonske določbe je sodišče prve stopnje pravilno presojalo ali je dolžnica izpolnila svojo obveznost in ugotovilo, da se stiki od septembra 2021 normalno izvajajo, in sicer sta to na naroku 9. 3. 2022 potrdila upnik in dolžnica. Nadalje je pravilen zaključek, da glede na namen denarne kazni za neizpolnitev obveznosti določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. To pa seveda predpostavlja, da obveznost v trenutku odločanja še ni izvršena.

7. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je bilo ugotovljeno, da se stiki do septembra 2021 niso redno izvajali oz. da so se izvajali v skrajšani obliki in večina ob prisotnosti dolžnice (15. točka obrazložitve). Zato ne drži pritožbena trditev, da se sodišče do (ne)izvrševanja stikov pred septembrom 2021 ni opredelilo. Pritožba utemeljeno opozarja, da dolžnica nima pravice odločati o tem ali bodo imeli otroci stike z očetom (upnikom) ali ne, vendar je iz poteka tega izvršilnega postopka razvidno, da je bil namen sklepa o izvršbi dosežen, saj stiki sedaj potekajo na dogovorjen način, ki ga očitno dolžnica spoštuje. Ko pritožba govori o pasivnosti sodišča ter navaja časovni okvir reševanja dolžničinega ugovora in upnikovega predloga za izrek višje denarne kazni, smiselno opozarja na vprašanje, ali je bilo v zadevi odločeno brez nepotrebnega odlašanja. Če je upnik menil, da je bila v postopku kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, je imel na voljo pravna sredstva, ki jih zaradi varstva te pravice določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja1 (v nadaljevanju: ZVPSBNO). Kot že pojasnjeno, pa samo dejstvo, da se od vročitve sklepa o izvršbi dolžnici še celo leto stiki niso izvajali, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi, iz v prejšnji točki obrazložitve pojasnjenega razloga ne more pomeniti, da bi bila dolžnica za nazaj dolžna plačati izrečeno denarno kazen, če v trenutku odločanja svojo obveznost po izvršilnem naslovu redno izpolnjuje. Namen denarne kazni, ko gre za izvršbo zaradi stikov, namreč ni kaznovanje dolžnice. Denarna kazen v tem primeru predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnice, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet obveznosti iz izvršilnega naslova.2 Pritožbeno sodišče zato pritrjuje izpodbijani odločitvi in ne odgovarja na pritožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih se stiki do septembra 2021 niso izvajali v dogovorjenih terminih in trajanju. Te pritožbene navedbe namreč na odločitev ne vplivajo.

8. Upnika glede na odločitev čudi zapis sodišča prve stopnje iz 21. točke obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v navedeni točki obrazložitve povsem utemeljeno opozorilo na potrebnost dogovorjenega načina izvrševanja stikov, ki se morajo tudi redno izvrševati. Pravilno je opozorilo tudi na posledice neizvrševanja stikov. Kot je bilo namreč ugotovljeno, se stiki v določenem časovnem obdobju niso ustrezno izvrševali. Ravno zaradi spodbude obema strankama, da sta pri izvrševanju stikov kar najbolj usklajeni med seboj in izvršilnim naslovom, pa je opozorilo iz 21. točke obrazložitve povsem na mestu.

9. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje pritožbene stroške. Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnica, saj z njim ni prispevala k odločitvi in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in 154. ter 155. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami. 2 Tako npr. VSL Sklep IV Cp 325/2018.