Jedro

Omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom sta ukrepa, ki zdravljeni osebi v veliki meri jemljeta prostost. Za izrek takšnih ukrepov po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča zgolj abstraktna nevarnost. Obstajati mora konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za zdravje same zdravljene osebe ali pa na nevarnost za zdravje in življenje drugih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep prvostopenjskega sodišča se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se M. K. omeji prisotnost pri izvajanju dokazov in da se zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 28. 01. 2012. 2. Zoper sklep vlagata pritožbo tako M. K. kot tudi njegova zagovornica po uradni dolžnosti.

3. M. K. v pritožbi meni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno in da ne ogroža ne svojega zdravja, ne življenja. Sprašuje se, s kakšnimi dejanji naj bi ga ogrožal. Navaja, da se enkrat trdi, da je nevaren za druge, drugič pa, da ni. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno zaslišati lečečo zdravnico.

4. Zagovornik po uradni dolžnosti se je pritožil tako glede izključitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov kot tudi glede zadržanja na zdravljenju.

5. Glede prvega meni, da v obrazložitvi niso navedeni odločilni razlogi za odločitev. Poleg tega naj bi sklep ne navajal, da je izvedenec dal predlog za omejitev doprisotnosti pri izvajanju dokazov.

6. Glede zadržanja na zdravljenju meni, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v celoti podprta z izvedenčevim mnenjem. Izvedenec (in sodišče) sta navedla, da "ni moč izključiti tudi ogrožujoče nevarnosti za okolico". S tem pa ni izpolnjena predpostavka po 1. odstavku 39. člena Zakona o duševnem zdravju. Izvedenec in sodišče sta tudi menila, da M. K. sebi škoduje z rušenjem socialnega statusa, povezano z ogrožanjem ekonomskega položaja in eksistence. To pa še ne pomeni, da oseba ogroža svoje življenje ali zdravje (1. alinea 1. odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju).

7. Pritožba je utemeljena.

8. Predpostavka za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je, da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (1. alinea 1. odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju; Ur. l. RS, št. 77/2008; v nadaljevanju: ZDZdr). Ta predpostavka mora biti podana v vsakem primeru poleg drugih, ki so tudi naštete v 1. odstavku 39. člena ZDZdr. Te predpostavke morajo biti podane kumulativno, kar jasno določa 1. odstavek 39. člena ZDZdr. Če torej manjka le ena sama predpostavka, zdravljenje brez privolitve zdravljene osebe torej ni dopustno.

9. Predpostavka za omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov in za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom je nevarnost za zdravje same osebe ali za varnost drugih (3. odstavek 64. člena in 3. odstavek 47. člena in ZDZdr).

10. Prvostopenjsko sodišče je nevarnost za življenje same zdravljene osebe izrecno izključilo. Menilo pa je, da je podana nevarnost za zdravje zdravljene osebe. Prvostopenjsko sodišče je tudi ugotovilo, da ni mogoče izključiti nevarnosti za življenje in zdravje drugih.

11. Omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom sta ukrepa, ki zdravljeni osebi v veliki meri jemljeta prostost. Za izrek takšnih ukrepov po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča zgolj abstraktna nevarnost. Obstajati mora konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za zdravje same zdravljene osebe ali pa na nevarnost za zdravje in življenje drugih. Takšnih konkretnih okoliščin pa prvostopenjski sklep ne navaja. Kar se tiče nevarnosti za okolico pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo celo le, da ni mogoče izključiti nevarnosti za okolico. Nevarnost za druge osebe, ki jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je torej ostala poudarjeno hipotetična.

12. Pritožba ima prav tudi v delu, v katerem graja stališče sodišča, da je lahko razlog za zadržanje tudi ogrožanje ekonomskega položaja in eksistence. To niso razlogi za zadržanje po prej navedenih določbah.

13. Sklep prvostopenjskega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Prvostopenjski sklep je prvostopenjsko sodišče razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo na temelju 1. odstavka 30. člena ZDZdr in 37. člen ZNP.