Jedro

Oprostitev plačila sodne takse je posledica kompleksne odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja številnih parametrov. Sodišče mora napraviti celovito presojo, ki v konkretnem primeru ni bila opravljena.

12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upoštevajo in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za opravičenost do denarne socialne pomoči. Zavrnitev predloga za obročno plačilo takse na podlagi samega dejstva lastništva v podjetjih je materialnopravno zmotno.

Zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. ZUPJS natančno določa, kakšen dohodek ter premoženje se upoštevata pri uveljavljanju pravic (tudi do denarne socialne pomoči). Upoštevajo se sicer med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (17. člen ZUPJS), vendar v okviru celovite presoje. Upošteva se tržna vrednost deležev, pri čemer podzakonski predpis določa, kako se vrednost lastniških deležev izračuna. Končno pa 19. člen ZUPJS določa tudi, kako se vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi ZUPJS zniža oziroma v kakšnem obsegu se ta vrednost upošteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke (toženke) za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije in zavrnilo podredna predloga toženke za delno oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije oziroma za obročno plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije (I. do III. točka izreka). Toženki je plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v višini 1.295,00 EUR odložilo za dvanajst mesecev od pravnomočnosti sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sklep nezakonit in nepravilen. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da mesečni dohodek toženke znaša 388,20 EUR, kar je manj, kot znaša osnovni znesek minimalnega dohodka za eno osebo. Ob upoštevanju dejstva, da je toženka dolžna preživljati svojega mladoletnega sina, je razmerje med dohodki toženke in osnovnim minimalnim dohodkom njene družine še toliko večje. Ni dvoma, da je socialno stanje toženke ogroženo zaradi stroškov sodnega postopka. Sodišče bi zato toženko moralo oprostiti plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije. Tega ne spremeni dejstvo, da je toženka lastnica gospodarskih družb, saj zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je premoženje pravne osebe premoženje le-te in ne premoženje toženke. Odločitev sodišča glede zavrnitve predloga toženke za delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse je zato napačna. Odločitev sodišča, da naj bi bila toženka po poteku roka dvanajstih mesecev sposobna v celoti poravnati sodno takso, je napačna in brez razlogov o odločilnih dejstvih in se sklepa ne da preizkusiti. Ni jasno, kako naj bi toženka v obdobju dvanajstih mesecev unovčila premoženje iz podjetij, če je to premoženje v lasti pravnih oseb. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in prvostopenjski sklep spremeni tako, da toženko oprosti plačila sodne takse, podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo nižjemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoji za oprostitev plačila sodnih taks so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani, prvi odstavek 11. člena ZST-1, pogoje za odlog oziroma obročno plačilo takse pa določa drugi odstavek istega člena). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5. 12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upoštevajo in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za opravičenost do denarne socialne pomoči. 6. Oprostitev plačila sodne takse je tako posledica kompleksne odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja številnih parametrov. Sodišče mora napraviti celovito presojo, ki v konkretnem primeru ni bila opravljena.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da toženka ne dosega dohodkovnega cenzusa iz 13. člena ZBPP, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Predlog za taksno oprostitev (v celoti oziroma delno) ter predlog za obročno plačilo sodne takse je zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da je toženka lastnica deležev v dveh podjetjih, in sicer je navedlo, da je do celote lastnica podjetja A., d.o.o., ter solastnica do polovice podjetja M., d.o.o. Sodišče je predlog za taksno oprostitev (v celoti oziroma delno) ter predlog za obročno plačilo takse zavrnilo na podlagi samega dejstva lastništva v podjetjih, kar je materialnopravno zmotno.

8. Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Prej navedeni ZUPJS namreč natančno določa, kakšen dohodek ter premoženje se upoštevata pri uveljavljanju pravic (tudi do denarne socialne pomoči). Upoštevajo se sicer med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (17. člena ZUPJS), vendar v okviru celovite presoje. Upošteva se tržna vrednost deležev, pri čemer podzakonski predpis (Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, Pravilnik) določa, kako se vrednost lastniških deležev izračuna (6.a člen). Končno pa 19. člen ZUPJS določa tudi, kako se vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi ZUPJS zniža oziroma v kakšnem obsegu se ta vrednost upošteva. Kot že navedeno, je torej potrebna celovita presoja, ki je sodišče prve stopnje ni opravilo. Zmotno je namreč štelo, da že samo lastništvo (lastniški deleži gospodarskih združb) kot tako predstavlja razlog za zavrnitev predlog za taksno oprostitev, kot tudi predloga za delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse.

9. Ker je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti iz že navedenega razloga, na navedbe glede odloga plačila takse sodišče druge stopnje ne odgovarja.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti celovito presojo materialnega položaja toženke ter pri tem upoštevati zgoraj navedene predpise. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na drugi točki 365. člena Zakona o pravnem postopku, ZPP.