Jedro

Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.

Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijanih II. in III. točkah izreka potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pravna oseba, katere dejavnost je kolektivno uveljavljanje pravic na že objavljenih fonogramih. Tožeča stranka je trdila, da je s toženo stranko 15. 6. 2006 sklenila „Sporazum o javni priobčitvi fonogramov“ (v nadaljevanju: Sporazum). Z njim naj bi bili določeni višina in pogoji za plačilo nadomestila za vsako javno priobčitev fonogramov s strani tožene stranke. Nadomestilo naj bi plačevala tožena stranka.

Tožeča stranka je na temelju tega sporazuma zahtevala plačilo različnih denarnih zahtevkov, v višini skupaj 553,29 EUR in zakonskih zamudnih obresti.

Tožena stranka navedbam tožeče stranke v tem sporu ni nasprotovala in je del zahtevkov pripoznala. Glede dela zahtevkov je ugovarjala zastaranje.

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenim zahtevkom, ki so bili pripoznani. Toženi stranki je naložilo v plačilo skupaj 332.70 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov ter povrnitev sorazmernega dela stroškov. Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na terjatve zapadle 15. 2. 2007, 15. 3. 2007 in 14. 4. 2007, pa je zavrnilo kot zastaran. Zastarane so po pravnem stališču prvostopenjskega sodišča zato, ker gre za terjatve iz gospodarskih pogodb in naj bi za njih veljal triletni zastaralni rok (349. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, 32/2004 in 40/2007; v nadaljevanju: OZ). Tožeča stranka je navedene zahtevke uveljavljala šele 16. 5. 2011, po mnenju pritožbenega sodišča torej prepozno.

Zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe je vložila pritožbo tožeča stranka. V svoji pritožbi zastopa stališče, da pravna narava Sporazuma ni takšna, da bi bilo mogoče govoriti o gospodarski pogodbi. V pritožbi opozori na 1. odstavek 146. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008; v nadaljevanju: ZASP). Ta določa, da kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic opravlja nepridobitno dejavnost. Tožeča stranka naj bi bila poleg tega z uporabo fonogramov neupravičeno obogatena. Tako naj bi bilo zato, ker jih je uporabila, zanje pa ni plačala nadomestila. Za zastaranje se naj bi v takšnem primeru po mnenju pritožbe moral uporabiti petletni zastaralni rok. Ker naj bi bila nepravilna odločitev o glavni stvari sami, naj bi bilo po pritožničinem mnenju posledično nepravilno odločeno tudi o stroških postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Za zastaranje se v tem konkretnem primeru ne uporablja petletni zastaralni rok (346. člen OZ), ki se sicer uporablja tudi za terjatve iz neupravičene obogatitve. To pač zato, ker je bil med tožečo in toženo stranko sklenjen Sporazum. Sporazum je bil po svoji vsebini pogodba, ki je urejala višino in pogoje za plačilo nadomestila za vsako javno priobčitev fonogramov. Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja (1. odstavek 190. člena OZ). V tej zadevi pa je tožena stranka za uporabo fonogramov pravni temelj imela v Sporazumu.

Pritožba ima prav, da v tej zadevi uveljavljane terjatve niso terjatve iz gospodarske pogodbe. Gospodarske pogodbe so le tiste, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. K njim spadajo tiste pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (2. in 3. odstavek 13. člena OZ). Tožeča stranka je pravna oseba. Ne glede na to pa uveljavljane terjatve niso bile terjatve iz gospodarske dejavnosti. Glavna dejavnost tožene stranke namreč ni pridobitna (1. odstavek 146. člena ZASP). V tej pravdi pa je tožeča stranka namreč uveljavljala prav terjatve iz svoje glavne, torej nepridobitne dejavnosti (1. odstavek 146 ZASP). Zaradi tega tudi ne pride v poštev uporaba 4. odstavka 13. člena OZ. Vendar pa to v tej zadevi niti ni pomembno.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, čeprav je za to navedlo napačne materialnopravne razloge. Tožeča stranka je namreč uveljavljala zahtevke za plačilo nadomestila na temelju Sporazuma. Ta je v 3. členu predvideval mesečno plačevanje nadomestil. Da je tožeča stranka uveljavljala prav te zahtevke na podlagi Sporazuma, je razvidno že iz predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine, navedb v pripravljalni vlogi, to pa je ugotovila tudi prva sodba. Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev (1. odstavek 347. člena OZ). Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja tako za terjatve iz gospodarskih, kot tudi negospodarskih pogodb.

V ugovoru z dne 12. 3. 2012 je tožena stranka ugovarjala zastaranje za nekatere od teh terjatev, pri čemer je iz ugovora razvidno, da ga je uveljavljala za sukcesivne terjatve (terjatve z dne 15. 2. 2007, 15. 3. 2007 in 14. 4. 2007). S tem je dovolj konkretizirala ugovor, da gre za občasne terjatve, čeprav ga je oprla na napačni pravni temelj.

Ker je bila odločitev prvostopenjskega sodišča v glavni stvari pravilna, je bila posledično pravilna tudi odločitev o tem, da mora del stroškov postopka nositi tožeča stranka (1. odstavek 154. člena ZPP). Pritožba je neutemeljena tudi v tem delu.

Pritožba je torej neutemeljena v celoti. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, jo je Višje sodišče zavrnilo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki v pravdi uspe (1. odstavek 154. člena ZPP). Če ne uspe, ne more zahtevati njihove povrnitve. Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.