Jedro

Gostinske dejavnosti ni dovoljeno opravljati v prostoru, za katerega odločba po 6. odstavku 4. člena ZGD ni izdana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2132/97-8 z dne 24.3.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 26.6.1997. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote N.m. z dne 21.4.1997, s katero ji je tržni inšpektor prepovedal opravljati gostinsko dejavnost zunaj gostinskega obrata t.j. na prostoru ob okrepčevalnici L. v N.m., kjer je gostinski vrt z mizami in stoli. Tožeča stranka, po presoji tožene stranke, za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj navedenega gostinskega obrata, nima ustreznega dovoljenja.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da gospodarska družba po določbi 6. odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 90/93, v nadaljevanju ZGD) ne sme začeti opravljati dejavnost predno ni vpisana v register in predno ne izpolni z zakonom določenih pogojev ter tega ne ugotovi pristojni organ. Z odločbo Sekretariata za družbeni razvoj občine N.m. z dne 8.11.1994 je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje dodatne dejavnosti s predmetom poslovanja okrepčevalnica, s poslovnim sedežem N.m. in poslovnim prostorom N.m.. Na podlagi navedene odločbe je bila tožeča stranka upravičena opravljati gostinsko dejavnost le v gostinskem obratu, ki je v odločbi izrecno naveden, ne pa tudi v drugih prostorih. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da je bilo ob inšpekcijskem pregledu dne 18.4.1997 ugotovljeno, da je tožeča stranka opravljala gostinsko dejavnost na prostoru pred gostinskim obratom oziroma okrepčevalnico, torej zunaj gostinskega obrata, kjer je imela postavljene mize in stole. Ker si je z že navedeno odločbo z dne 8.11.1994 pridobila dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti le v gostinskem obratu okrepčevalnice L., je gostinsko dejavnost zunaj navedenega objekta opravljala brez ustreznega dovoljenja. Zato je bilo v upravnem postopku pravilno presojeno, da je imel pristojni tržni inšpektor v določbi 2. odstavka 4. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74, v nadaljevanju ZTI) pooblastilo za izdajo odločbe, s katero ji je prepovedal nadaljnje opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega lokala. Za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata oziroma na prostem, bi si morala, po presoji sodišča prve stopnje, tožeča stranka pridobiti ustrezno dovoljenje na podlagi 6. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, v nadaljevanju ZGos).

Tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se gostinska dejavnost lahko opravlja v gostinskih obratih in na prostem (4. člen ZGos). Zunaj gostinskega obrata se lahko opravlja na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ trideset dni (1. odstavek 6. člena ZGos), med turistično sezono pa v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno (2. odstavek 6. člena ZGos). Tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost na platoju pred gostinskim lokalom skozi vse leto. Zato v njenem primeru ne gre za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata niti po 1. niti po 2. odstavku 6. člena ZGos. Zaključek sodišča prve stopnje, da bi si prav na navedeni pravni podlagi (6. člen ZGos) morala pridobiti odločbo za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, je zato napačen.

Vrhovno sodišče RS je v sodbi št. U 318/90 z dne 27.9.1990 sprejelo stališče, da pooblastilo tržni inšpekciji po 2. odstavku 4. člena ZTI, da prepove opravljanje gospodarske dejavnosti do odprave pomanjkljivosti, ne pomeni, da je pristojna tudi za izdajo odločbe po 147. členu ZP. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ukrep tržnega inšpektorja, ki temelji na določbi 2. odstavka 4. člena ZTI. Po navedeni zakonski določbi tržni inšpektor z odločbo prepove gospodarsko dejavnost, če se ta opravlja brez ustreznega dovoljenja ali če je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti. V obravnavani zadevi je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da si je tožeča stranka pridobila odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti (z dne 8.11.1994) izdano na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD za gostinski obrat - okrepčevalnico L. v N.m., ter da je ob inšpekcijskem pregledu dne 18.4.1997 opravljala navedeno dejavnost tudi zunaj gostinskega obrata, in sicer na prostoru ob okrepčevalnici, kjer je gostinski vrt z mizami in stoli, čemer tudi ni ugovarjala. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da se z ugotovitveno odločbo izdano na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD ugotovi izpolnjevanje z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti le za tisti prostor (oziroma tiste prostore), ki so v izreku te odločbe izrecno navedeni. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da gostinske dejavnosti ni dovoljeno opravljati v prostoru, za katerega taka odločba ni izdana, torej v gostinskem vrtu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost na gostinskem vrtu brez ustreznega dovoljenja, zaradi česar je tržni inšpektor tudi utemeljeno izrekel prepoved opravljanja gostinske dejavnosti na tem prostoru. Zato v pritožbi uveljavljana ugovora, ki se nanašata na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava na odločitev ne vplivata. V obravnavani zadevi, ko gre za prepoved opravljanja gostinske dejavnosti, v sodbi št. U 318/90-8 z dne 27.9.1990 sprejeto stališče, ki se nanaša na ugotovitev pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti, za odločitev ni pomembno.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da nista podana v pritožbi uveljavljana razloga in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.