Jedro

Smisel določbe o bistveni kršitvi pravil postopka v primeru nepravilnega zastopanja pravne osebe kot stranke v postopku oziroma neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 29. 11. 2012 v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavlja pa bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je pooblastilo za zastopanje odvetniški družbi, ki je vložila ugovor, podelil prokurist dolžnika A. A., pri čemer iz družbene pogodbe (prečiščeno besedilo z dne 11. 11. 2011) ne izhaja, da bi imel prokurist pooblastilo za zastopanje dolžnika v sodnem postopku ali za pooblastitev oziroma prenos pooblastila na drugo osebo. Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) prokurist ni zakoniti zastopnik ampak pooblaščenec pravne osebe. Predlaga zavrženje ugovora, dolžniku pa naj se naloži plačilo upnikovih pritožbenih stroškov.

3. Dolžnik je po pooblaščencu pravočasno odgovoril in pojasnjuje, da sta družbenika dolžnika na seji skupščine 14. 12. 2011 s sklepom pooblastila prokurista A. A. za zastopanje družbe v enakem obsegu, kot ga ima zakoniti zastopnik. Pooblastilo vsebuje tudi določbo, da lahko prokurist za zastopanje pooblasti tretjo osebo s pravniškim državnim izpitom, kar odvetnik tudi je. Kot dokaz prilaga sklep z dne 14. 12. 2011 ter izpis iz AJPES za dolžnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) je med drugim podana v primeru nepravilnega zastopanja pravne osebe kot stranke v postopku oziroma neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, pri čemer kršitve ni, če je dejanje naknadno odobreno. Smisel te določbe je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo.(1)

6. Upnik v pritožbi zatrjuje nepravilnost pooblastila odvetniški družbi, ki je (uspešno) vložila ugovor za dolžnika, kar pa glede na prej navedeno ni upoštevno, zaradi česar se višjemu sodišču ni treba opredeljevati do vprašanja pravilnosti pooblastitve (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Višje sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ preizkusilo izpodbijani sklep še po uradni dolžnosti in ugotovilo, da niso podane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz navedene določbe, materialno pravo pa je bilo uporabljeno pravilno. Sodišče prve stopnje je ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ, čemur dolžnik v pritožbi niti ne nasprotuje.

8. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo v pravdnem postopku.

(1) Prim.: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 304, in sodba VS RS II Ips 283/2011 z dne 25. 10. 2012