Jedro

Med predstavnike samostojnih poklicev v smislu tretjega odstavka 96. člena Ustave RS se uvrščajo le fizične osebe – samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne dejavnosti (ki ni kmetijska oziroma obrtna), torej imajo od članov Inženirske zbornice Slovenije pasivno volilno pravico za volitve elektorjev in člana državnega sveta le tisti člani, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti (samostojni podjetniki), ne pa tudi tisti, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot delojemalci. Delojemalci namreč svoje interese v državnem svetu izražajo preko reprezentativnih sindikatov (26. člen ZDSve).

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Državna volilna komisija (DVK) na podlagi 12. in 32. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve-UPB1, Uradni list RS, št. 100/05) v zvezi z določbo prvega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/06) v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. II Uv 20/2007-2 z dne 17. 12. 2007, odločila, da se: 1. Odločba Državne volilne komisije, št. 10-3/00-17/07 z dne 30. 10. 2007, v izreku dopolni z novo 1. točko, ki se glasi: „1. Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev se deloma potrdi in deloma zavrne.“; 2. Za točko 2 izreka iste odločbe se doda nova 3. točka, ki se glasi: „3. Seznam izvoljenih predstavnikov se zavrne glede ostalih 56 predlaganih izvoljenih predstavnikov Inženirske zbornice Slovenije v volilno telo za volitve člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev, v seznamu navedenih od vključno zaporedne številke 2 do številke 57.“.

2. Zoper navedeno odločbo se je Inženirska zbornica Slovenije (IZS) pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano določbo razveljavi in zadevo vrne DVK v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da je na dopis DVK z dne 14. 2. 2008 v danem roku odgovorila, in sicer da vseh njenih 5763 aktivnih članov opravlja inženirsko in geodetsko dejavnost kot samostojen poklic, pri tem je poudarila tudi pravno podlago za tako stališče in se sklicevala na stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sodbi, opr. št. II Uv 12/2007. DVK pa tega ni upoštevala in je skoraj v celoti, razen enega predstavnika, zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov IZS, ker da niso znani podatki o številu njenih članov, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot samostojen poklic. Tega svojega stališča pa ni obrazložila in se tudi ni predelila do dosedanjih navedb IZS. IZS je organizacija samostojnih poklicev v smislu 2. odstavka 32. člena ZDSve. Sklicuje se na 128. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Glede na to določbo se s pojmom samostojni poklic označujejo vsi pooblaščeni inženirji, ki so združeni v IZS kot poklicni zbornici in opravljajo svoje delo, saj pridobljeni status pooblaščenega inženirja omogoča opravljanje dejavnosti, ki so naštete v 3. točki 1. odstavka in v 2. odstavku 129. člena ZGO-1. To posledično pomeni, da je vpis v imenik podlaga in hkrati pogoj za opravljanje samostojnega poklica članov zbornice, ki ga s samim opravljanjem tudi izvajajo.

3. DVK na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbah 105. člena ZVDZ, ki se glede na določbo 10. člena ZDSve primerno uporablja za vprašanja, ki v ZDSve niso urejena, med drugim so to tudi vprašanja volitev v državni svet, je med drugim zoper odločbo državne volilne komisije možna pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, to je Vrhovno sodišče RS (1. odstavek 12. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v 48 urah po prejemu odločb (1. odstavek); sodišče mora o pritožbi odločati najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe (2. odstavek); sodišče sodi v senatu treh sodnikov (3. odstavek); sodišče odloča ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih (4. odstavek).

6. V obravnavanem primeru je DVK prvo odločbo glede seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev izdala že 30. 10. 2007. Na pritožbo IZS je Vrhovno sodišče RS s sodbo, opr. št. II Uv 12/2007-2 z dne 3. 11. 2007, odpravilo 1. in 3. točko izreka navedene odločbe. V zvezi s to sodbo je DVK dne 7. 11. 2007 izdala dopolnilno odločbo, zoper katero pa se je pritožila Odvetniška zbornica Slovenije. Njeno pritožbo je Vrhovno sodišče RS zavrglo s sklepom, opr. št. II Uv 17/2007-3 z dne 16. 11. 2007. Ta sklep vrhovnega sodišča pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo in zadev vrnilo vrhovnemu sodišču v novo odločanje s svoj odločbo, opr. št. Up-3564/07-9 z dne 6. 12. 2007, in do odločitve vrhovnega sodišča zadržalo izvedbo volitev predstavnika samostojnih poklicev v Državni svet. V zvezi s to odločbo je Vrhovno sodišče RS s sodbo, opr. št. II Uv 20/2007-2 z dne 17. 12. 2007, odpravilo odločbo DVK z dne 7. 11. 2007 in zadevo vrnilo DVK v novo odločanje. DVK je to opravila z izpodbijano odločbo. Z njo pa je v bistvu vsebinsko vzpostavila v veljavo svojo prvotno odločbo v tej zadevi z dne 30. 10. 2007. 7. Glede na pritožbo pa je ne glede na pojasnila ustavnega sodišča v njegovi odločbi z dne 6. 12. 2007 in vrhovnega sodišča z dne 17. 12. 2007 še vedno sporno vprašanje, kateri od članov IZS so predstavnik samostojnih poklicev v smislu določb ZDSve.

8. Ne glede na stališče, izraženo v sodbi VS z dne 4. 11. 2007, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. UP-3564/07-9 z dne 6. 12. 2007, Vrhovno sodišče RS meni, da so v obravnavanem primeru predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani IZS, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti (torej, ki so po pravnem statusu podjetniki: glej 6. odstavek 2. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1, po kateri je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja), niso pa predstavniki samostojnih poklicev tisti člani IZS, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih ali fizičnih osebah.

9. Pravne podlage za takšno stališče so podane v 1. odstavku 96. členu Ustave Republike Slovenije (URS), ki določa, da je državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, **poklicnih** in lokalnih interesov; v 3. odstavku iste določbe URS, ki določa, da državni svet sestavljajo: štirje predstavniki delodajalcev; štirje predstavniki delojemalcev, **štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev**; šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti; dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov; ter v 98. členu URS, ki določa, da volitve v državni svet ureja zakon. Ta zakon je ZDSve. Nadaljnje pravne podlage za tako stališče vrhovnega sodišča so podane v določbah ZDSve, in sicer v: poglavju „II. VOLILNI POSTOPKI“, kjer so v podpoglavjih 2 do 6 urejene posebnosti volitev predstavnikov in kandidatov za člane državnega sveta po posameznih volilnih skupinah. V podpoglavju 4 so urejene posebnosti pri volitvah **predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,** pri čemer je v 28. členu ZDSve določeno, da štiri člane državnega sveta – predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo: - dva predstavnika kmetov volijo poklicne organizacije kmetov, organizirane za območje države; - enega predstavnika obrtnikov volijo poklicne organizacije obrtnikov, organizirane za območje države; in enega predstavnika samostojnih poklicev volijo poklicne organizacije **drugih samostojnih poklicev**, organizirane za območje države. V 32. členu ZDSve, ki je posebej pomemben v tem primeru, pa je določeno, da člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki organizacij samostojnih poklicev, organiziranih za območje države (1. odstavek); vsaka organizacija samostojnih poklicev pa izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

10. Niti URS niti ZDSve ne določata, da bi za področje inženirstva in geodezije ZGO-1 določal, kdo so v smislu 96. člena URS in 28. do 33. člena ZDSve predstavniki samostojnih poklicev na tem področju. Tudi sicer pa to iz določb ZGO-1 ne izhaja. IZS je po 108. členu ZGO-1 ustanovljena zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa, kar je natančneje določeno v 2. odstavku 110. člena ZGO-1. Članstvo v IZS, ki ga uvaja ZGO-1 v 2. odstavku 113. člena, ne pomeni, da so vsi člani IZS „samostojni poklici“ v smislu ZDSve, saj osebe s statusom pooblaščenega inženirja opravljajo dejavnosti, za katere je potrebno to dovoljenje, bodisi kot samostojni nosilci (izvajalci) pridobitne dejavnosti (samostojni podjetniki) ali pa kot delojemalci, torej kot zaposleni pri delodajalcu.

11. Državni svet je po URS predstavniški organ, ki predstavlja funkcionalne in lokalne interese, in so zato njegovi člani nosilci teh interesov. Iz prej navedenih določb URS, ZDSve in ZGO-1 po presoji vrhovnega sodišča torej izhaja, da se poleg kmetov in obrtnikov med samostojne poklice uvrščajo le fizične osebe – samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne dejavnosti (ki ni kmetijska oziroma obrtna), torej imajo od članov IZS pasivno volilno pravico za volitve elektorjev in člana državnega sveta le tisti člani, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti (samostojni podjetniki), ne pa tudi tisti, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot delojemalci. Delojemalci namreč svoje interese v državnem svetu izražajo preko reprezentativnih sindikatov (26. člen ZDSve).

12. Glede na navedeno stališče vrhovnega sodišča bi torej IZS, kolikor je želela imeti število elektorjev usklajeno s številom svojih članov, ki inženirsko in geodetsko dejavnost opravljajo kot samostojen poklic (samostojni nosilec oziroma izvajalec dejavnosti), morala sporočiti DVK število svojih članov – samostojnih poklicev. Ker tega ni storila niti na poseben poziv DVK, je DVK z izpodbijano odločbo odločila pravilno in zakonito, ko je delno potrdila in delno zavrnila seznam izvaljenih predstavnikov v volilno telo, to je predstavnikov od zaporedne številke 2 do 57 seznama. To pomeni, da je v volilnem telesu za volitve člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev kot izvoljeni predstavnik IZS potrjen le en predstavnik, to je A. A., ki ga je DVK potrdila s svojo odločbo z dne 30. 10. 2007. Pravno podlago za odločitev v izpodbijani odločbi ima DVK v določbi 2. odstavka 32. člena ZDSve, po kateri vsaka organizacija samostojnih poklicev (kar je v določenem delu tudi IZS) izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih določenih sto članov; in v določbi 56. člena ZVDZ, ki se smiselno uporablja tudi za volitve v državni svet. Po navedeni odločbi ZVDZ namreč pristojna volilna komisija seznam elektorjev zavrne v celoti ali glede posameznih kandidatov, če ni sestavljen v skladu z zakonom (ZDSve oziroma ZVDZ), ali če ga predlagatelj ne popravi v danem roku.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1.