Jedro

Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se, med drugim, kaže v njegovi pravilni in strokovni hrambi, česar pa tožnik, glede na to, da je bil z pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 in glede na okoliščine, ugotovljene ob zasegu orožja, po mnenju sodišča ni izpolnjeval in kar je, ne glede na dodatno ugotovljene okoliščine nasilnega ravnanja tožnika in okoliščine, v katerih je živel, že zadosten razlog za izrek ukrepa odvzema orožja in orožnih listin po 58. členu ZOro-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ajdovščina je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku odvzame pet kosov orožja, in sicer: RP z risano cevjo, znamke CZ, model M 70, kalibra 300 WIN MAG; RP z risano cevjo znamke Brno, model ZKK 600, kal 8x571S; puška z gladko cevjo znamke Monte Carlo, kalibra 12/12; RP z risano cevjo znamke CZ, model 550, kalibra 308WIN; revolver znamke TAURUS, model 627, kalibra 357MAG (1. točka prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe), 79 kosov streliva (2. točka prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe) ter orožni list št. ... (3. točka prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe). Določila je, da se navedeno orožje, strelivo in orožna listina hrani na Upravni enoti Ajdovščina, da bo z njim upravni organ ravnal tako, kot določa 61. člena Zakona o orožju (drugi odstavek izreka izpodbijane odločbe) ter da posebni stroški v postopku niso nastali (tretji odstavek izreka izpodbijane odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je Policijska postaja Ajdovščina dne 20. 12. 2013 upravnemu organu posredovala predlog, da se tožniku odvzame orožje in orožne listine, v katerem je navedla, da predlaga odvzem orožja in orožne listine, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 14. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1). V nadaljevanju predloga opisuje družinsko nasilje ter prijavo bivše tožnikove žene, ki se je zaključila z zasegom orožja in streliva dne 17. 10. 2013. Ob zasegu tožnikovega orožja je bilo ugotovljeno, da tožnik nepravilno in nestrokovno shranjuje orožje in strelivo, saj so našli naboj v cevi od ene od pušk, ki so bile v leseni omari v spalnici, puška, ki jo je uporabil v družinskem prepiru, pa je bila v kotu hodnika stanovanjske hiše za samostojnim obešalnikom, z nabojem v cevi in polnim nabojnikom za tri naboje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tožnik hranil nabit revolver (v bobenčku revolverja je bilo 7 nabojev) v odklenjenem avtomobilu na dvorišču stanovanjske hiše. 3. V dokaznem postopku je upravni organ pri preverjanju zadržkov javnega reda in zanesljivosti ugotovil, da je bilo z odločbo o prekršku Policijske postaje Ajdovščina z dne 4. 11. 2013 ugotovljeno, da tožnik hrani orožje v nasprotju s pravili 25. člena ZOro-1. Zoper to odločbo je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki je bila zavrnjena. Izpodbijana odločba o prekršku je tako postala pravnomočna 22. 12. 2014. 4. V zvezi z nasiljem v družini je Policijska postaja Ajdovščina zoper tožnika vložila kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Pooblaščenec tožnika je dne 22. 4. 2015 upravnemu organu dostavil uradni zaznamek, sestavljen pred Okrožnim državnim tožilstvom v Novi Gorici dne 19. 2. 2014, v zadevi, ki jo je tožilstvo vodilo pod opr. št. KT 0/216838/2013-MDV-Ik zoper tožnika zaradi tega kaznivega dejanja.. Iz uradnega zaznamka izhaja, da sta tožnik in oškodovanka - bivša žena tožnika, kot udeleženca postopka podala soglasje za odlog kazenskega pregona. Po izjavah oškodovanke, da so doma nevzdržne razmere in bi bilo treba otrokom zagotoviti varno okolje, kar je mogoče le, če se tožnik izseli iz hiše in ob nadaljnjem pogoju, da se ji ne sme več približevati zaradi njegovih nepredvidljivih dejanj ter obenem izraženo zahtevo, da odide na zdravljenje in si poišče ustrezno pomoč psihiatra ali drugega strokovnjaka ter po izjavi tožnika, je okrožna državna tožilka zaključila, da bo sklep o odlogu kazenskega pregona zoper tožnika izdala po tem, ko bo oškodovanka najkasneje v roku dveh mesecev pisno sporočila, da se je pritožnik izselil, da sta pričela obiskovati psihoterapevta ter da se drži prepovedi približevanja. V sklepu je okrožna državna tožilka predvidela naloge, ki jih bo tožnik moral izpolnjevati najmanj šest mesecev, kar vse bo pogoj, da bo lahko zavrgla kazensko ovadbo. S sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici št. KT 16828/2013-MDV-tš z dne 10. 12. 2014 je bila kazenska ovadba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1B zavržena, saj je tožnik izpolnil vse naloge, ki so mu bile naložene s sklepom o odložitvi kazenskega pregona.

5. Prvostopenjski organ je po tem, ko je zaslišal bivšo tožnikovo ženo ter njegovo hčerko, ki sta opisali nasilje v družini, zaprosil za mnenje tudi Center za socialno delo v Ajdovščini. Ta je v odgovoru navedel, da je zakonca ... obravnaval zaradi težav v partnerskem odnosu, nasilja v družini in zaradi materialne stiske. V letu 2014 so v Centru za socialno delo Ajdovščina v postopku razveze zakoncev prišli do ugotovitev, da gre za težke družinske razmere, v katerih je bilo prisotno nerazumevanje med staršema ter neustrezni odnosi, da je prihajalo do groženj tožnika z orožjem in da je prišlo do njegovih nasilnih dejanj nad ženo in polnoletnim otrokom, zaradi česar je bila podana prijava na policijsko postajo. Opisan je bil postopek pred Okrožnim državnim tožilstvom, ki se je zaključil ter pojasnjeno, da sta se oba zakonca, vsak zase, vključila v strokovno obravnavo izven centra za socialno delo. Sodišče je v razveznem postopku s sodbo odločilo, da se mladoletni otrok zaupa v vzgojo in varstvo materi ter da oče z otrokom vrši stike in zanj plačuje preživnino, družina pa od razveze dalje živi ločeno (oče posebej, mama z otroki posebej).

6. Po tem, ko je upravni organ prve stopnje tožnika seznanil z ugotovitvami v dokaznem postopku in mu omogočil, da se o njih izjavi, je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev zaključil, da tožnik ni zanesljiv, da bi posedoval orožje (3. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1), saj je orožje zlorabljal, ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ter ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Poleg tega tudi okoliščine v katerih živi, kažejo na neprimeren odnos za posedovanje orožja. Tožnik zato ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Tožnik pa, poleg tega, z orožjem in strelivom ni ravnal s posebno skrbnostjo, saj orožja ni pravilno, strokovno uporabljal in hranil. S tem je ravnal v nasprotju z 22. členom ZOro-1 in je na podlagi 58. člena ZOro-1 podan razlog za odvzem orožja in orožne listine.

7. Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 216-242/2015/2 (1324-08) z dne 15. 3. 2016 pritožbo tožnika zoper odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi opozarja, da je organ prve stopnje v uvodu izpodbijane odločbe navedel, da je pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe 12. člen ZOro-1, ki je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZOro-1 (Ur. list RS. št. 85/2009) črtan. Pri je pri izdaji izpodbijane odločbe je zato napačno uporabil materialni predpis. V nadaljevanju navaja, da se ne strinja z ugotovitvami organa prve stopnje ter tožene stranke, da ne izpolnjuje več pogoja za nošenje in posest orožja po 3. točki drugega odstavka 14. člena v zvezi z 16. in 22. členom ZOro-1. Navaja, da se svoje odgovornosti v zvezi z uporabo in shranjevanjem orožja kot lovec dobro zaveda. Okoliščine dogodka, ki je bil povod za zaseg orožja, pa je upravnemu organu tudi pojasnil ter dostavil sklep Okrožnega državnega tožilstva, iz katerega izhaja, da je bila kazenska ovadba zoper njega zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1B zavržena.

9. Očita, da tako organ prve stopnje, kot organ druge stopnje nista ugotavljala okoliščin v zvezi z izpolnjevanjem pogoja zanesljivosti v času po dogodku dne 30. 9. 2013 in zasegu orožja dne 17. 10. 2013, čeprav 4. alinea drugega odstavka 16. člena ZOro-1 izrecno določa, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja. Navedene določbe vežejo organ prve stopnje, ki odloča o izdaji oziroma odvzemu orožne listine, da ne ugotavlja okoliščin le v času pred zasegom orožja in orožnih listin, temveč mora ugotoviti tudi okoliščine, v katerih posameznik živi v času, ko odloča o odvzemu orožja in orožne listine. Organ prve stopnje je sicer tožnika z dopisom z dne 1. 7. 2015 seznanil s svojimi ugotovitvami, tožnik pa je podal izjavo, da zatrjevanja o zlorabi orožja ne držijo, dne 2. 11. 2015 pa je upravni organ tudi seznanil, da je nabavil ognjevarno omaro za shranjevanje orožja, v katero lahko vloži pet kosov orožja, posebej pa še strelivo. Upravni organ prve stopnje in tožena stranka zato v ugotovitvah nista imela podlage za zaključek, da okoliščine, v katerih tožnik živi, niso primerne za posedovanje orožja in je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne njegove stroške postopka.

10. Tožena stranka je sodišču podala odgovor, v katerem vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

13. Po določbi 58. člena ZOro-1, ki določa postopek odvzema orožja, pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona (prvi odstavek 58. člena ZOro-1). Pristojni organ pa lahko odvzame orožje in orožne listine tudi osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZOro-1. 14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi drugega odstavka 58. člena ZOro-1, in sicer iz razloga po 3. točki drugega odstavka 14. člena ZOro-1 ter zaradi ravnanja z orožjem v nasprotju z 22. členom ZOro-1 in ne po 12. členu ZOro-1. Po določbi 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 v zvezi z 58. členom ZOro-1 pristojni organ, med ostalim, odvzame orožni list in dovoljenje za posest orožja, če posameznik ni zanesljiv. Posameznik je zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja (3. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Tudi po mnenju sodišča tožnik ni zanesljiv v smislu 16. člena ZOro-1. 15. Iz pravnomočne odločbe o prekršku Policijske postaje Ajdovščina nesporno izhaja, da je bil tožnik kaznovan za nepravilno hrambo orožja. Iz zapisnika policije o zasegu orožja je razvidno, da je hranil tri kose orožja v odklenjeni leseni omari in da orožje ni bilo ločeno od streliva. Policisti so tudi ugotovili, da je eno puško tožnik hranil tako, da je imela v cevi naboj, eno puško hranil v kotu na hodniku stanovanjske hiše ..., puška pa je imela nameščen nabojnik, v katerem so bili trije naboji ter en naboj v cevi. Poleg tega je tožnik v odklenjenem avtomobilu na dvorišču pred hišo, v kateri je stanoval, hranil revolver, ki je imel v bobenčku 6 nabojev. V zadevi ni sporno, da je postala odločba o prekršku, s katero je bil tožnik spoznan za odgovornega zaradi prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki ga je storil s tem, da je dne 17. 10. 2013 na naslovu ... imel v posesti več kosov orožja in streliva, ki jih ni ustrezno hranil in s tem ravnal v nasprotju s 25. členom ZOro-1, pravnomočna. S tem, ko je tožnik orožje hranil v nasprotju z določbami 25. člena ZOro-1, pa je kršil splošno pravilo 22. člena ZOro-1, ki določa da mora vsakdo z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo (prvi odstavek 22. člena ZOro-1). Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se, med drugim, kaže v njegovi pravilni in strokovni hrambi, česar pa tožnik, glede na to, da je bil z pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 in glede na okoliščine, ugotovljene ob zasegu orožja, po mnenju sodišča ni izpolnjeval in kar je, ne glede na dodatno ugotovljene okoliščine nasilnega ravnanja tožnika in okoliščine, v katerih je živel, že zadosten razlog za izrek ukrepa odvzema orožja in orožnih listin po 58. členu ZOro-1. 16. Po mnenju sodišča, dejstva, ugotovljena v upravnem postopku, utemeljujejo sklep, da tožnik ni zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Zanesljivost posameznika se ugotavlja na podlagi 16. člena ZOro-1, ki določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Nedvomno je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik nestrokovno ter malomarno shranjeval orožje in s tem ogrožal tako sebe kot svoje družinske člane, predvsem s tem, da je orožje shranjeval nezaklenjeno, nabito ter z naboji v cevi. Iz izvedenih dokazov nadalje nedvomno izhaja tudi njegovo nasilno ravnanje ter zloraba orožja na dan dogodka dne 30. 9. 2013, ko je zagrabil orožje, ki ga je imel na hodniku in z njim grozil hčerki in ženi da ju bo ubil. Dejstvo je sicer, da je Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici kazensko ovadbo zoper tožnika zaradi suma kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1B dne 10. 12. 2014 zavrglo, vendar šele po tem, ko je tožnik izpolnil naloge, naložene s sklepom o odložitvi kazenskega pregona, kar pa na odločitev o zanesljivosti v stvari, glede na prejšnja ravnanja tožnika, ne more vplivati. Glede na navedeno je tudi neutemeljen tožbeni ugovor tožnika, da pri odločitvi v zadevi niso bile raziskane okoliščine njegovega življenja v času izdaje izpodbijane odločbe.

17. Na podlagi navedenega je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu.

K točki II. izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.