Jedro

Z izpodbijano odločbo z dne 26. 6. 2012 je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2006. V skladu z 259. členom ZDavP-1, ki ga je treba uporabiti v obravnavanem primeru, je bilo treba dohodnino odmeriti do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto, za leto 2006 torej do 31. oktobra 2007. Upoštevaje petletni zastaralni rok tako pravica do odmere dohodnine tožniku za leto 2006 ni zastarala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana tožniku odmeril dohodnino za leto 2006 v znesku 5944,89 EUR.

Na omenjeno odločbo se je tožnik pritožil, Ministrstvo za finance pa je s svojo odločbo št. DT-499-01-298/2012-2 z dne 11. 10. 2012 njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi pove, da pritožnik ugovarja zaradi zastaranja pravice do odmere dohodnine za leto 2006. Pojasnjuje, zakaj tožnikov ugovor ni utemeljen. Pri tem se sklicuje na Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki v prehodnih določbah 418. člena določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe ZDavP-2 v teku, končajo po tem zakonu. Citira še 219. in 221. oziroma 220. člen ZDavP-2. Meni, da iz prehodnih določb ZDavP-2 izhaja, da se z dnem uveljavitve ZDavP-2 preneha uporabljati ZDavP-1. Hkrati se postopki, ki ob začetku veljavnosti ZDavP-2 še niso končani, končajo po ZDavP-2. Izjeme od teh določil se nanašajo na uporabo ZDavP-1, kar je določeno v 220. členu. Navaja, da se za odmero in obračun dohodnine za omenjeno leto uporabljajo določbe ZDavP-1. Ta pa v 259. členu določa, da mora biti odločba izdana do 31. oktobra za preteklo leto. Ker se glede na določbo 420. člena ZDavP-1 ta uporablja le za odmero in obračun dohodnine, se glede splošnih določb odmere davka upošteva določbe ZDavP-2. Omenjeni zakon pa zastaranje ureja v 125. členu. Določa, da pravica do odmere zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti in odmeriti. To pa pomeni, da bi pravica do odmere zastarala šele 31. 10. 2012, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe, to je 26. 6. 2012, pravica do odmere dohodnine za leto 2006 še ni zastarala.

Tožnik v tožbi poudarja, da je med strankama še vedno sporen začetek teka zastaralnega roka. Domneva, da je tožena stranka svoje stališče glede odmere dohodnine oprla na 276. člen ZDavP-2, ki se navezuje na njegov 267. in 269. člen. Odločba o odmeri dohodnine mora biti izdana do 30. oktobra za preteklo leto, vendar le v primeru, če davčni zavezanec pravočasno vloži ugovor zoper informativni izračun, če vloži dopolnjen informativni izračun, če do 31. julija vloži napoved za odmero dohodnine oziroma, če nerezident uveljavlja olajšavo za rezidente držav članic EU. Tožeča stranka je rezident države Slovenije, tako da o izdaji odločbe o dohodnini na podlagi 269. člena ZDavP-2 ni mogoče govoriti. Tožnik tudi ni vložil ugovora, dopolnjenega informativnega izračuna oziroma napovedi za odmero dohodnine. Zato bi moral davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto sestaviti in odpremiti informativni izračun dohodnine za tožnika, kot to določa tretji odstavek 267. člena ZDavP-2. Ker je bila izpodbijana odločba izdana 26. 6. 2012, je po mnenju tožnika pravica do dohodnine zastarala.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je sprejelo odločitev brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Kot poudarja že tožeča stranka v tožbi, je tudi v tem upravnem sporu med strankama sporen začetek teka zastaralnega roka za izdajo dohodninske odločbe za leto 2006. Trditev tožeče stranke v tožbi, da tožena stranka svoje stališče, da je pravica do odmere dohodnine zastarala šele 31. 10. 2012, opira na 267. člen ZDavP-2, je protispisna. Iz izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da tožena stranka svoje stališče opira na dejstvo, da je tudi za leto 2006 glede odmere dohodnine bil uporabljiv ZDavP-1 in ne ZDavP-2. ZDavP-1 pa informativnega izračuna dohodnine še ni poznal, pač pa je bil uveljavljen šele s 1. 1. 2007. Zato tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na 276. člen ZDavP-2 oziroma postopek odmere dohodnine za leto 2006, niso utemeljeni. Zakaj in na podlagi česa se v danem primeru tudi za leto 2006 uporablja ZDavP-1, četudi je v času odločanja o odmeri dohodnine že veljal ZDavP-2, je tožena stranka pravilno in popolno obrazložila. Prav tako ne more biti sporno določilo 259. člena ZDavP-1, po katerem je potrebno odmeriti dohodnino do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto. Ker je, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, zastaralni rok iz 125. člena ZDavP-2 pet let, pravica do odmere sporne dohodnine tudi po mnenju sodišča ni zastarala.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi za odločitev, kot jih je navedel prvostopni organ, oziroma jih je dopolnil pritožbeni organ in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, v smislu 71. člena ZUS-1 sklicuje.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.