Jedro

Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.

S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče napotilo upnika, da v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom, da se ugotovi obstoj prijavljene terjatve v višini 28.440.005,50 SIT s pripadki.

Zoper sklep se pritožuje upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da temelji upnikova denarna terjatev na pravnomočnih odločbah iz upravnega postopka, ki so izvršilni naslov.

Zato bi prvostopno sodišče pravilno moralo uporabiti 3. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99; v nadaljevanju ZPPSL), ne pa 1. odst. istega določila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da temelji njegova denarna terjatev na pravnomočnih upravnih odločbah, izdanih s strani Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, Izpostave Ljubljana Moste-Polje, ki so izvršljive, saj je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti po navedenih odločbah že potekel. To pa pomeni, da je pritožnik za svojo denarno terjatev že pridobil izvršilni naslov v skladu z 2. točko 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. člena ZIZ. Prvostopno sodišče bi tako v navedeni zadevi pravilno moralo uporabiti 3. odst. 144. člena ZPPSL, ne pa 1. odst. istega določila, saj je pritožnik kot upnik za svojo terjatev izvršilni naslov že pridobil. Pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava je tako dejansko podan.

Ker je upnik kot pritožnik že pridobil izvršilni naslov, bi moralo prvostopno sodišče v skladu s 3. odst. 144. člena ZPP na pravdo napotiti stečajnega dolžnika, ki je njegovo terjatev prerekal. S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo že odločeno s pravnomočno upravno odločbo, pa ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je v pravdi za ugotovitev neobstoja takšne terjatve mogoče uspešno uveljavljati samo ugovore, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej npr. ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni več mogel uveljavljati v upravnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali ugovor morebitnega zastaranja judikatne terjatve (primerjaj 8. in 11. točko 55. člena ZIZ). Seveda pa bi morala v takšnem primeru napotitev na pravdo iz 3. odst. 144. člena ZPPSL ustrezati razlogom prerekanja (v zvezi s tem glej tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z obrazložitvijo, sprejeto na obči seji dne 22. in 23.6.1993, objavljeno v Poročilu v sodni praksi VS RS, št. 1/93, strani 39 - 41).

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep nima razlogov o tem, iz katerih razlogov je stečajni dolžnik ugovarjal terjatvi upnika, izvirajoči iz pravnomočnih in dokončnih upravnih odločb (ali iz razlogov, ki se lahko uveljavljajo v postopku individualne izvršbe). Te okoliščine bo moralo prvostopno sodišče ugotavljati v novem postopku, saj je od tega odvisna pravilna napotitev.

Zato je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (v skladu s 3. točko 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).