Jedro

Delodajalec krši določbo 3. odstavka 26. člena Kolektivne pogodbe za kemijsko, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije, če ne opravi za delavca, uvrščenega med začasne presežke, predhodne analize.

Takšno protipravno ravnanje delodajalca ima za posledico razveljavitev odločbe, s katero je bil delavec spoznan za trajno presežnega delavca, saj je bila sprejeta v nasprotju z zapovedjo iz omenjene določbe Kolektivne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklep generalnega direktorja tožene stranke K. K. z dne 6.6.1997, potrjen s sklepom komisije za varstvo pravic delavcev z dne 19.9.1997, na podlagi katerih je tožniku zaradi trajnega prenehanja potreb po delu analitika v računovodstvu prenehalo delovno razmerje z iztekom šestmesečnega odpovednega roka. Sodišče je ugotovilo, da so bile v postopku razreševanja presežnih delavcev storjene kršitve, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijanih odločb. V posledici te odločitve je ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je v pretežni meri sprejelo njegove dejanske ugotovitve in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 370. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 370. člena ZPP. V reviziji očita sodišču druge stopnje, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva, saj se ne da preizkusiti, ker v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Ker niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi potrdile sum, da je tožena stranka zlorabila predpise o ugotavljanju presežnih delavcev, je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Zato predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da razveljavi obe sodbi nižjih sodišč in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki jo je glede na določilo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen). Tudi uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77 ni podana, saj izpodbijana sodba obravnava izvedene dokaze in vsebuje jasno dokazno oceno o vseh pomembnih pravnih in dejanskih vprašanjih. Sicer pa so očitki v tej smeri le pavšalni in nekonkretizirani. Bistvene kršitve določb ZPP-77 iz 2. odstavka 354. člena revizijsko sodišče obravnava le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsaj vsebinsko navede v razlogih revizije (386. člen). Le s pavšalnimi trditvami, da je kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77 podana, tožena stranka tega ni storila.

V kolikor pa ima revizija v mislih napotilo revizijskega sodišča glede presoje okoliščin, ali so bile pri toženi stranki pravne norme uporabljene za dosego nedopustnega stanja, to predstavlja pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi razveljavitvenega sklepa na strani 4 opozorilo na ugotovljena dejstva - da tožena stranka ni opravila predhodne analize, da je bil tožniku sorazmerno kratek čas pred uvrstitvijo med presežke neopravičeno izrečen suspenz, pred tem pa razporejen na drugo delo, ki ga zaradi odreditve dopusta, suspenza, prepovedi vstopa v podjetje, odreditve čakanja na delo doma, ni mogel opravljati - iz katerih izhaja sum o zlorabi pravice. Po določbi 1. odstavka 377. člena v zvezi s 399. členom ZPP-77 mora sodišče opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo sodišče višje stopnje. To pa ne pomeni, da bi sodišče moralo ponavljati procesna dejanja, ki so bila že opravljena na sodišču prve stopnje. Omenjena procesna določba tudi ne zavezuje sodišča druge stopnje, da bi moralo upoštevati materialnopravno presojo, izraženo v sklepu revizijskega sodišča, s katerim je bila njegova odločitev razveljavljena. Če se je pri ponovnem odločanju oprlo zgolj na materialnopravno presojo kršitve obveznosti tožene stranke, ki ni ravnala skladno določilu 3. odstavka 26. člena Kolektivne pogodbe za kemijsko, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/94) in opravila predhodne analize, da bi bil tožnik zakonito uvrščen med trajne presežke, to ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je ob abstraktnih znakih pravne norme pravilno presodilo, da so ti znaki uresničeni v konkretnem dejanskem stanju kar pomeni, da gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo in obrazložilo, da je tožena stranka s tem, ko ni opravila za tožnika, uvrščenega med začasne presežke, predhodne analize, kršila določbo 3. odstavka 26. člena omenjene panožne kolektivne pogodbe. Tretji odstavek 26. člena namreč predpisuje, da delavce, ki so bili začasni presežki, ni možno vključiti med trajne presežke brez predhodne analize. Z opustitvijo obveznosti iz omenjene norme, ki nalaga delodajalcu določeno ravnanje, je tožena stranka v obravnavanem primeru neposredno kršila pravice tožnika. Njeno protipravno ravnanje ima, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za posledico razveljavitev izpodbijane odločitve tožene stranke, sprejete v nasprotju z zapovedjo iz tedaj veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti.

Sodišče druge stopnje je kot pravilno sprejelo to dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje in pri tem posebej opozorilo, da je predhodna analiza odločilnega pomena za zakonito ugotavljanje presežnih delavcev pri toženi stranki.

Ker je po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožena stranka opustila dolžnostno ravnanje iz 3. odstavka 26. člena panožne kolektivne pogodbe, je pravilna njuna materialnopravna presoja, da je bil tožnik nezakonito spoznan za trajno presežnega delavca. Zato je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodeno.

Ker tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (393. člen ZPP-77).