Jedro

Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se doda 3. točka izreka, ki se glasi:“ Predlagateljica je dolžna nasprotni udeleženki v 15 dneh povrniti stroške postopka v znesku 138,25 EUR.“

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

III. Nasprotna udeleženka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagateljica dolžna razlaščenki plačati za parc. št. 438/2 k. o. ..., površine 74 m2, ter za parc. št. 438/3 k. o. ..., v izmeri 586 m2, odškodnino za njen 2/3 delež na navedenih nepremičninah v višini 6.600,00 EUR v tridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti razlastitvene odločbe do plačila (1. točka izreka) in še, da je predlagateljica dolžna plačati stroške za izvedensko mnenje v znesku 775,71 EUR (2. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Navaja, da ni pričakovala, da bo tudi sodišče podaljšana roka občine. Opozarja na Pariški protokol konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin z dne 20. 3. 1952, ki v prvem členu veleva, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do spoštovanja svojega premoženja. V spisu je sodišče angažiralo sodnega cenilca gradbene stroke mag. A. A., v spis pa prejelo tudi izvid ocenjevanja cenilca B. B., ki ga je angažirala nasprotna udeleženka. Oba cenilca sta v svojih mnenjih povzela statistične podatke, ki se nanašajo na promet nepremičnin v C., pri izračunu vrednosti sta oba uporabila metodo oziroma pristop primerjave prodaj, zaključki pa so v precejšnjem razkoraku. Cenilec A. A. je ocenil vrednost razlaščenega zemljišča na 15,00 EUR za m2, in sicer kot pošteno vrednost, izvedenec B. B. pa 28,397 EUR na m2 kot tržno vrednost. Cenilec B. B. je svoj izvid dopolnil in obrazložil pisno in tudi ustno na sodišču, cenilec A. A. pa se je zaslišanju izogibal, verjetno zato, ker bi moral sodišču obrazložiti svojo absurdno ugotovitev, da je občina pri odkupih parcel za ureditev cestne infrastrukture za občinske ceste edini mogoči kupec. Pojasniti bi moral tudi, kaj pomeni poštena vrednost in kje sta tu prepoznani, dobro obveščeni in voljni stranki. Poročilo cenilca A. A. je bilo zelo nejasno, neprepričljivo in nestrokovno, pri ugotavljanju poštene vrednosti se je cenilec postavil v vlogo sodišča. Mogoče je domnevati, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem, kar je povsem zgrešeno. Odločitev je po prvem odstavku 97. člena ZNP v rokah sodišča. Sodišče v izreku o stroških tudi ni odločilo o stroških nasprotne udeleženke in njenega pooblaščenca, priglašenih z vlogo 18. 4. 2017. 3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača navedbe o nestrokovnosti izvedenskega mnenja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu. Za ugotovitev vrednosti razlaščenih parcel je angažiralo izvedenca mag. A. A., sodnega izvedenca gradbene stroke, ki je podal pisno mnenje o vrednosti nepremičnin, ki so predmet razlastitve. Ocenil je, da je poštena vrednost razlaščenih nepremičnin 15 EUR/m2. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je njegovo izvedensko mnenje neprepričljivo in nestrokovno. Nasprotna udeleženka s predložitvijo izven postopka pridobljenega mnenja izvedenca B. B.1 ni uspela vzbuditi upoštevnega dvoma v izvedensko mnenje v postopku postavljenega izvedenca A. A. Slednjemu je bila posredovana cenitev B. B., ki je vsa razhajanja v mnenjih prepričljivo, strokovno in logično pojasnil. Do razlike v vrednosti nepremičnin je prišlo predvsem zaradi različnega zajema podatkov primerljivih prodaj. Izvedenec A. A. je analiziral realizirane prodajne cene na ožjem območju E., izvedenec B. B. pa na širšem območju, pri čemer je pri nekaterih (neustrezno) upošteval celo cene z DDV. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so v primeru zadostnega števila prodaj (kot v obravnavanem primeru) kvalitetnejši podatki, ki zajemajo prodaje na konkretnem območju in ne tisti z območja cele C. Pomembno je tudi, da ne gre le za prodaje, v katerih bi kot kupec nastopala le predlagateljica (občina), kar je sicer med postopkom očitala nasprotna udeleženka. Ob neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je izvedenec upošteval kot primerljive prodaje tudi tiste, kjer Občina Č. ni bila kupec, je neutemeljena pritožbena trditev o absurdnosti ugotovitve izvedenca, da je Občina Č. pri odkupih parcel za ureditev cestne infrastrukture za občinske ceste edini mogoči kupec.

6. Nasprotna udeleženka je v postopku podala še druge pripombe na cenitev izvedenca A. A., na katere je ta prepričljivo odgovoril. Sodišče je po skrbni presoji obeh izvedenskih mnenj in pojasnil obeh izvedencev ugotovilo, da je izvedenec A. A. odgovoril na vse kritike nasprotne udeleženke in s tem odpravil morebitne pomisleke o pravilnosti izdelave njegovega mnenja. Nasprotna udeleženka je ves čas vztrajala pri neargumentiranem grajanju izvedenskega mnenja, kar nadaljuje tudi v pritožbi. V pritožbi ponovljena posplošena trditev, da odškodnina ne dosega vrednosti stavbnega zemljišča, za utemeljenost pritožbe na zadošča, še manj pa nekorektna namigovanja, zakaj izvedenec A. A. ni bil zaslišan, in očitki, da je sodišče podaljšana roka Občine Č.

7. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da sodišče pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo stroškov, ki so bili priglašeni v vlogi z dne 18. 4. 2017. V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V izpodbijanem sklepu je sodišče odločilo le o tem, kdo krije stroške izdelave izvedenskega mnenja, prezrlo pa je priglasitev stroškov na list. št. 98. Gre za stroške pristopov na štiri naroke, ki obsegajo kilometrino za nasprotno udeleženko na relaciji Ljubljana – Črnomelj ter za pooblaščenca na realciji Brežice – Črnomelj. Udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, mora povrniti tudi stroške nasprotnega udeleženca.

8. Pravna podlaga za priznanje potnih stroškov za nasprotno udeleženko in njenega pooblaščenca sta Zakon o pravdnem postopku in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Slednji v 5. členu določa, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Po 6. členu Pravilnika se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevozim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom.

9. Pritožbeno sodišče je upoštevalo dejstvo, da javni prevoz na relaciji Ljubljana – Črnomelj in Brežice – Črnomelj glede na razpisane začetke narokov ne vozi vedno ob primernem času (drugi odstavek 9. člena Pravilnika), zato je nasprotni udeleženki in njenemu pooblaščencu (ki ni odvetnik) priznalo stroške za kilometrino. Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Po podatkih spletne strani http://www.racunovodja.com je kilometrina v času naroka z dne 29. 6. 2016 znašala 0,09904 EUR, v času naroka 18. 11. 2016 0,09824 EUR, v času tretjega naroka 11. 1. 2017 0,10416 EUR in v času četrtega naroka 29. 3. 2017 0,10048 EUR. Glede na razdalje med krajem prebivališča nasprotne udeleženke in sedežem sodišča (92,57 km x 2), kilometrina zanjo znaša skupaj 74,46 EUR2, glede na razdaljo med krajem prebivališča njenega pooblaščenca in sedežem sodišča (79,35 km x 2) pa skupaj 63,79 EUR3. 10. Pritožbeno sodišče je posledično izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagateljici naložilo še povrnitev potnih stroškov nasprotne udeleženke in njenega pooblaščenca (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo (1. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Določbo 104. člena ZNP je treba upoštevati ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je nasprotna udeleženka uspela v sorazmerno majhnem delu in še to le glede stranske terjatve, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Pritožbeno sodišče ga imenuje izvedenec, čeprav ni povsem jasno, kakšno vlogo je imel v tem postopku; sodišče ga je tudi zaslišalo kot pričo. Po ustaljeni sodni praksi izven postopka pridobljeno mnenje predstavlja del trditvene podlage spora. 2 Za narok dne 29. 6. 2016 18,34 EUR, za narok dne 18. 11. 2016 18,19 EUR, za narok dne 11. 1. 2017 19,33 EUR in za narok dne 29. 3. 2017 18,60 EUR. 3 Za narok dne 29. 6. 2016 15,72 EUR, za narok z dne 18. 11. 2017 15,59 EUR, za narok dne 11. 1. 2017 16,53 EUR in za narok dne 29. 3. 2017 15,95 EUR.