Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je breme dokazovanja o obstoju razloga iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ na dolžniku, kar pomeni, da mora on dokazati, da je poravnal znesek iz izvršilnega naslova v celoti oz. da je upnikova terjatev v določenem delu prenehala (napr. zaradi sklenjenega dogovora med strankama oz. delnega odpusta dolga oz. zaradi sklenjene poravnave).

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova z dne 14.6.2006; II.) odločilo, da upnik pristopi k izvršbi opr.št. In 125/2002, ki se vodi za prodajo iste nepremičnine.

Proti navedenemu sklepu je smiselno glede njegove I. tč. (zoper II. tč. niti ni pravnega sredstva), dolžnik vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je bila v zvezi s predmetno zadevo z upnikom sklenjena izvensodna poravnava in v njej je bil dogovorjen nek znesek, ki je bil drugačen od zneska terjatve v celoti, to je bil znesek, ki je bil 7.10.2004 banki tudi nakazan za poravnavo dolga v celoti. Ni jasno, kako je lahko banka že v dopisu z dne 6.10.2004 navajala znesek, ki praktično še ni bil plačan. To potrjuje, da je bil nakazani znesek že prej dogovorjen za izvensodno poravnavo. Dolžnik ni priznaval nobenega drugega zneska, niti smiselno v dopisu od 8.3.2006. Pri banki dobro vedo, da je od kredita po poravnavi še nekaterih drugih obveznosti ostal znesek 4.513.404,00 SIT v dobro dolžnikove žene, od tega je bil nakazan dogovorjeni znesek za izvensodno poravnavo banki v višini 4.141.710,00 SIT in je ostalo prostih sredstev še 371.694,00 SIT.

Upnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Zanikal je dolžnikove trditve v pritožbi in predvsem opozoril na dopis z dne 6.10.2004, ki ga je poslal dolžniku in iz katerega jasno izhaja, v kakšni zavezi ostaja dolžnik po plačilu zneska 4.141.710,10 SIT.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

V obravnavani zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je pravno relevantno dejstvo, ki ga lahko dolžnik uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je izdan v takšni zadevi, dejstvo prenehanja terjatve, kar je ugovorni razlog iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je breme dokazovanja o obstoju takšnega razloga na dolžniku, kar pomeni, da mora on dokazati, da je poravnal znesek iz izvršilnega naslova v celoti oz. da je upnikova terjatev v določenem delu prenehala (napr. zaradi sklenjenega dogovora med strankama oz. delnega odpusta dolga oz. zaradi sklenjene poravnave). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča dolžniku tega ni uspelo dokazati, saj je iz listine, ki jo je poleg ostalih ugovoru priložil, konkretno iz dopisa upnika z dne 6.10.2004, razvidno, da je bil dolžnik iz naslova izterjevanega zneska dolžan upniku do 15.10.2004 poravnati znesek 4.141.710,10 SIT (kar je tudi storil), pri čemer pa je tudi jasno navedlo (3. tč.), da ostaja dolžnik v zavezi še za znesek 1.113.802,80 SIT in ravno ta (preostali) znesek z zamudnimi obrestmi izterjuje upnik v tem postopku. Znesek 4.141.710,10 SIT je bil očitno plod dogovarjanja med upnikom in dolžnikom, zato ni nič neobičajnega, če ga je upnica navajala v dopisu z dne 6.10.2004, čeprav je bil dejansko poravnan šele dan kasneje. Tudi preostali znesek, ki ga še dolguje pritožnik je v 3. tč. dopisa z dne 6.10.2004 konkretno naveden, in ni pomembno, če ga dolžnik priznava ali ne, ravno tako pa ni pomembna trditev, da je dolžnikova žena prejela od banke višji kredit kot je znašal dne 7.10.2004 nakazani znesek, tako da je ostalo še nekaj prostih sredstev.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.