9. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matjaža Šalovna, Vojnik, na seji 9. maja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9., 10. in 11. člena Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 46/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9., 10. in 11. člena Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju s 14., 32. in 33. členom Ustave ter neposredno posegajo v učinkovito izvrševanje lastninske pravice. Ureditev, ki prepoveduje izstop iz Republike Slovenije in določa napotitev osebe, ki prihaja iz držav ali administrativnih enot držav, za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju rdeči seznam), v karanteno na domu ali predložitev negativnega rezultata testa na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (v nadaljevanju PCR test), naj bi pobudniku onemogočala uporabo in vzdrževanje nepremičnine v Republiki Hrvaški. Pobudnik meni, da pogoji, pod katerimi lahko določene osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, izjemoma vstopijo v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu, brez razumnega razloga različno obravnavajo osebe v enakem položaju. Ureditev, ki naj bi vstop v Republiko Slovenijo pogojevala z napotitvijo v karanteno ali s predložitvijo PCR testa, naj bi nesorazmerno posegala v svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine. Pobudnik meni, da izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb, ker je lastnik nepremičnine v Republiki Hrvaški.

2.Na podlagi 14. člena Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 55/21, 60/21, 63/21, 65/21, 68/21 in 73/21) je Odlok prenehal veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Ustavno sodišče je pobudnika na podlagi 47. člena ZUstS pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, oziroma naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti 11. člena Odloka niso bile odpravljene.

3.Pobudnik je na poziv Ustavnega sodišča odgovoril. V odgovoru je obsežno pojasnjeval, zakaj naj ne bi bile odpravljene protiustavne posledice izpodbijanih določb Odloka. Zatrjuje, da naj bi mu bil osem mesecev onemogočen oziroma omejen dostop do nepremičnine v Republiki Hrvaški, zato naj svoje nepremičnine ne bi mogel ustrezno vzdrževati. Glede na navedeno naj bi mu nastala premoženjska in nepremoženjska škoda. S prenehanjem veljavnosti Odloka naj pobudniku ne bi bila zagotovljena povrnitev premoženjske škode niti mu naj ne bi bilo zagotovljeno zadoščenje za duševne bolečine. Šele z odločitvijo Ustavnega sodišča naj bi bila zagotovljena pravna podlaga za vložitev zahtevkov za povrnitev škode.

B.

4.Člena 9 in 10 Odloka sta urejala pogoje vstopa v Republiko Slovenijo na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, na katerih je bilo v času njihovega obratovanja edino dovoljeno prestopiti državno mejo Republike Slovenije. V času veljavnosti izpodbijanega Odloka je postopek napotitve v karanteno urejal 12. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 – v nadaljevanju ZZUOOP). V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZZUOOP je osebo, ki je prihajala iz držav z rdečega seznama in ni predložila negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-Co-V-2, ki ni bil starejši od 48 ur ali ni bil starejši od roka, ki ga je določila Vlada s podzakonskim aktom,[1] oziroma ni predložila drugega dokazila, ki ga je določila Vlada s podzakonskim aktom, Policija z ustnim navodilom napotila v karanteno na domu. Osebi se je izročilo pisno navodilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede namena in načina izvajanja karantene na domu in potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. V Odloku so bili na podlagi 1. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – ZNB) in 12. člena ZZUOOP določeni podrobnejši pogoji za vstop v državo. Peti odstavek 9. člena Odloka je določal, da je oseba, ki pride iz države z rdečega seznama, praviloma napotena v karanteno na domu, razen če izpolnjuje pogoje taksativno naštetih izjem (peti odstavek 9. člena in 10. člen Odloka).

5.Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-97/21, U-I-115/21 z dne 20. 5. 2021 in št. U-I-117/21 z dne 20. 5. 2021 sprejelo stališče, da se pravni položaj pobudnika ne spremeni že z uveljavitvijo Odloka, temveč šele z napotitvijo v karanteno z ustnim navodilom Policije. V primerih, kadar ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, je na podlagi 157. člena Ustave sodno varstvo zoper dokončne posamične akte, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij ter o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu. Pobudnik tudi s priloženim sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 64/2021 z dne 22. 2. 2022, s katerim je Upravno sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper Odlok, ne more doseči spremembe zgoraj navedenega stališča Ustavnega sodišča. Iz sklepa Upravnega sodišča namreč izhaja, da pobudnik tožbe ni vložil zoper ustno navodilo Policije, ki bi pobudnika napotila v karanteno, temveč zoper Odlok, ki pa je splošni akt.

6.Iz navedenega izhaja, da 9. in 10. člen Odloka ne učinkujeta neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, predpis pa ni učinkoval neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 9. in 10. člena Odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. in 10. člena Odloka zavrglo.

7.Člen 11 Odloka je učinkoval neposredno.[2] Pobudnik v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča, naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti 11. člena Odloka niso bile odpravljene, tega izrecno ni pojasnil. Člen 11 Odloka je namreč omejeval izstop iz Republike Slovenije v času od 29. 3. do 8. 4. 2021. Pobudnik v odgovoru le pavšalno zatrjuje, da naj bi mu nastala premoženjska in nepremoženjska škoda zaradi trajanja ukrepov več kot osem mesecev. S temi navedbami pobudnik ni izkazal izpolnjenosti pogoja iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora morebitna ugoditev pobudi in ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega neveljavnega predpisa privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.[3] V obravnavanem primeru morebitna ugotovitev protiustavnosti ter razveljavitev ali odprava izpodbijane določbe Odloka ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja pobudnika. Domnevna premoženjska in nepremoženjska škoda, ki jo navaja kot škodljivo posledico protiustavnosti, ki naj ne bi bila odpravljena, bi še naprej obstajala. Pobudnik ima na razpolago pravdne postopke, v katerih lahko zavaruje svoj pravni položaj in doseže odpravo zatrjevanih posledic protiustavnosti.[4]

8.Ker pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe, ki jo 47. člen ZUstS določa kot pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe, ki je prenehala veljati, je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena Odloka.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 55/21 – ZDUOP) je lahko rok za predložitev negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 določila Vlada s podzakonskim aktom.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-83/21, U-I-84/21, U-I-86/21 z dne 8. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 53/21), 13. točka obrazložitve.

[3]Tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-232/99 z dne 22. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 54/03, in OdlUS XII, 46), 8. točka obrazložitve, in sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-109/17, Up-594/17 z dne 2. 3. 2020, 7. točka obrazložitve.

[4]Primerjaj s sklepi Ustavnega sodišča št. U-I-490/20 z dne 20. 12. 2021, 3. in 5. točka obrazložitve, št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021, 3. točka obrazložitve, in št. U-I-840/21 z dne 25. 1. 2022, 5. točka obrazložitve.