Jedro

Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu naložilo izvedencu podajo izvida in mnenja z odgovori na več vprašanj, na ta je izvedenec odgovoril, čeprav ne nujno po zastavljenem vrstnem redu. Če imajo stranke pripombe na izvedeniško mnenje, je to stvar nadaljnjega postopka in ne pomeni avtomatično neupravičenosti do nagrade.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pristojnost za odločanje v tej pritožbeni zadevi je bila prenesena iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Celju na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 698/2023-2 z dne 15. 5. 2023. 2. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške izvedencu hidrološke stroke v znesku 43.372,28 EUR (I. točka izreka). Nagrada se nakaže iz sredstev pravdnih strank na račun A. A. (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni doplačati predujem 10.327,79 EUR na transakcijski račun sodišča prve stopnje (III. točka izreka). Plačilo izvedencu se izvrši v roku 45 dni po doplačilu predujma tožeče stranke (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje in ga dne 8. 12. 2022 posredoval sodišču. Za izdelavo izvedenskega mnenja, ki ga je izdelal v pravno organizacijski obliki A. A., je priglasil stroške s stroškovnikom, ki mu je priložil fotokopije računov za izdatke. Ker je sodni izvedenec iz tujine, je priznanje višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in izvedencem; če dogovora ni, se prizna nagrada po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavljajo običajno plačilo za tako delo (sklep VSL II Cp 1585/2019). Sodišče je po predhodnem preverjanju pri izvedencu, s čimer je seznanilo stranki, pridobilo podatek, da bo izvedensko mnenje stalo približno 45.000,00 EUR. Izvedenec je pojasnil, da je njegova postavka za delovno uro 95,00 EUR, kilometrino 0,80 EUR/km in je zavezanec za DDV. Priznalo mu je 33.653,75 EUR za opravljenih 354,25 ur za izdelavo izvedenskega mnenja, 1.809,60 EUR za kilometrino, 6.738,04 EUR za DDV, 1.170,39 EUR za izdatke po priloženih računih. Upoštevalo je sodno prakso, izjemno zahtevne okoliščine primera kot tudi obseg izvedenskega mnenja.

3. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da naloga, ki bi jo izvedenec opravil, še ni dokončana oziroma ni dosežen končni interes naročnika ne glede na to, da je izvedenec dne 4. 12. 2022 predložil pisno izvedensko mnenje. Tožena stranka je bila pozvana na izjasnitev, pri čemer ji rok poteče šele 31. 3. 2023 in je sklep izdan preuranjeno. Sodišče je s sklepom z dne 31. 8. 2021 imenovalo izvedenca, da kot fizična oseba izdela izvedensko mnenje v obsegu, določenem v korespondenci s sodiščem. V nasprotju z navedenim je sodišče v izpodbijanem sklepu odločilo, da se nagrada nakaže v korist tuje pravne osebe, ki za izdelavo izvedenskega mnenja ni bila angažirana niti ga ni sestavila. Listinske dokumentacije, na katero se v obrazložitvi sklepa sklicuje sodišče, slednje ni vročilo toženi stranki, zato ni mogoče ugotoviti v imenu katerega subjekta so bili priglašeni stroški in na ime katerega subjekta oziroma osebe so bili izdani domnevni računi za izdatke. Ni podlage za obračun in izplačilo DDV za storitve, ki jih je izvedenec opravil v drugi državi članici EU in je iz tega razloga sodišče previsoko odmerilo nagrado. Tožena stranka ni seznanjena z domnevnim poročilom izvedenca z obsegom opravljenih ur, zato ni mogoče preizkusiti odločitve sodišča, da naj bi izdelava izvedenskega mnenja terjala 354,25 ur. Še toliko bolj je nejasno, ob upoštevanju izjave izvedenca na strani 4 izvedenskega mnenja, da je v izogib nepotrebnemu dodatnemu delu za potrebe priprave mnenja v celoti uporabil rezultate mnenja v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III P 180/2016. Ni jasno katero delo naj bi obsegalo priglašenih 354,25 EUR, ko izvedenec sam pravi oziroma potrjuje, da dela sploh ni opravil, ker je rezultate prepisal iz drugega postopka. Sodišče v okviru izpodbijanega sklepa navede dve različni postavki za strošek kilometrine, saj v točki 5 obrazložitve navede, da naj bi bila dogovorjena 0,8 EUR/km, v točki 6 pa navede, da naj bi bila priznana po postavki 0,08 EUR/km. Ni jasno katero vrednost je sodišče štelo za relevantno, v tem delu ostaja sklep neobrazložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da so protispisne ugotovitve, da naj bi izvedenec izdelal izvedensko mnenje v pravno organizacijski obliki družbe, (-) da v okviru neobrazloženega sklepa ne navede, da bi bil z družbo sklenjen kakršenkoli dogovor, ki bi predstavljal podlago za odmero nagrade, (-) da je protispisna ugotovitev, da nagrada pripada izvedencu, slednja pa naj bi se nakazala na račun pravne osebe v Nemčiji in da to kaže, da sodišče ne ve ali in s kom je bil sklenjen dogovor, (-) da iz sklepa ne izhaja podlaga za neobrazložen zaključek, da je prišlo do dogovora med sodiščem in izvedencem glede višine nagrade in da je bila sklenjena podjemna pogodba, (-) da iz sklepa ne izhaja kdaj naj bi bila sklenjena podjemna pogodba. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odmerilo nagrado izvedencu – fizični osebi, slednjega je določilo s sklepom z dne 31. 8. 2021 in izdelal je izvedensko mnenje (1. in 2. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne. Komu sodišče prve stopnje nakazalo nagrado v II. točki izreka izpodbijanega sklepa ni pravno pomembno. Tudi datum sklenitve podjemne pogodbe med sodiščem in izvedencem iz tujine ni pravno pomemben, pri čemer je sodišče prve stopnje nesporno seznanilo stranki z izvedenčevimi postavkami za delo (4. in 5. točka obrazložitve sklepa).

6. Nadalje tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ji ni vročilo listinske dokumentacije, na katero se sklep sklicuje, (-) da ni mogoče ugotoviti v imenu katerega subjekta so bili stroški priglašeni in na ime katerega izdani računi, (-) da ni mogoče bolj konkretizirano podkrepiti pritožbe, (-) da je kršena pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da iz sklepa ne izhaja, da bi upravičenje za povračilo stroškov izhajalo iz domnevno sklenjene pogodbe, poleg tega ni jasno kateri izdatki naj bi predstavljali odmerjenih 1.170,39 EUR, (-) da toženi stranki niso bili predloženi računi in je sklep neobrazložen ter tega ne more ugotoviti ob vpogledu v dokumentacijo, (-) da zato, da bi bilo mogoče ugotoviti ali gre za stroške, ki so izvedencu nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja ali ne, bi bilo dolžno sodišče kritično preizkusiti vsak posamezni izdatek in se do njega opredeliti, (-) da sklep ob odsotnosti takšnega preizkusa pomeni izvotlitev pravice do pravnega sredstva, (-) da odločitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenec priložil fotokopije računov za izdatke in je povzelo listne številke spisa kje se nahajajo: 590 do 604 (3., 6. točka obrazložitve sklepa). Tožena stranka je imela in še vedno ima možnost vpogledati te listine v spisu. Nevročitev prilog stroškovnika ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Isto velja za neutemeljene očitke tožene stranke: (-) da ni seznanjena s poročilom izvedenca v zvezi z obsegom opravljenih ur, (-) da ni mogoče preizkusiti odločitve, da naj bi izdelava izvedenskega mnenja terjala 354,25 ur, (-) da ostaja neznanka kaj naj bi obsegalo in bilo vključeno, (-) da je odločitev neobrazložena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je ob upoštevanju lastne izjave izvedenca na 4. strani izvedenskega mnenja, da je v izogib nepotrebnemu dodatnemu delu v celoti uporabil rezultate mnenja v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III P 180/2016, ni jasno katero delo naj bi obsegalo priglašenih 354,25 ur. Za delovne ure je izvedenec priložil stroškovniku tabelo z datumi, opisom del in porabljenimi urami (list. št. 587, 588 spisa).

7. Prav tako ne držijo očitki: (-) da ni jasno katero vrednost kilometrine je sodišče štelo za relevantno, saj v 5. točki navede, da naj bi bila dogovorjena 0,8 EUR na kilometer, v točki 6 pa da naj bi bila kilometrina priznana 0,08 EUR na kilometer, (-) da je sklep neobrazložen, (-) da ni jasno katere potne stroške, za katero relacijo in katero obdobje je izvedencu priznalo kot potrebne, (-) da je neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišču prve stopnje se je pri drugi navedbi zneska za en kilometer ",08" pripetila očitna pisna pomota, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je priznalo izvedencu 1.809,60 EUR kilometrine za 2.262 prevoženih kilometrov, iz česar je mogoče enostavno izračunati, da je znašal strošek na kilometer 0,8 EUR (6. točka obrazložitve sklepa). Za kilometrino je izvedenec priložil stroškovniku tabelo z datumi in prevoženimi kilometri (listna št. 589 spisa).

8. Po vsebini tožena stranka neutemeljeno navaja: (-) da ni dokončana naloga, ki bi jo izvedenec opravil, (-) da ni dosežen končni interes naročnika ne glede na to, da je izvedenec predložil pisno izvedensko mnenje, (-) da ne pomeni, da je opravljeno njegovo delo v smislu sklenjene podjemne pogodbe in dosežen rezultat, (-) da mnenje ni strokovno in ne predstavlja izpolnitve naloge, (-) da bo dolžan izvedenec v nadaljevanju odgovoriti na pripombe, (-) da je izdaja sklepa o odmeri nagrade preuranjena, (-) da bo tožena stranka zahtevala dopolnitev in zaslišanje izvedenca, (-) da ob vpogledu v prejeto izvedensko mnenje gre ugotoviti, da je izvedenec odgovoril zgolj na eno samo vprašanje, kar je v nasprotju s sklepom sodišča, s katerim ga je imenovalo in določilo obseg naloge, (-) da na strani 9 mnenja navede, da je po njegovem mnenju osrednje vprašanje dokaznega sklepa ali so bili razlogi za poplavni val 4. in 5. novembra 2012 zgolj izredne razmere – močno deževje, višja sila in (-) da izvedenec ni v funkciji, ki bi lahko selektivno presojal na katera vprašanja v dokaznem sklepu bo podal odgovor in na katera ne. Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu naložilo izvedencu podajo izvida in mnenja z odgovori na več vprašanj, na ta je izvedenec odgovoril, čeprav ne nujno po zastavljenem vrstnem redu. Na prvo vprašanje o vzroku za poplavni val je odgovarjal v točki III.1, na drugo do šesto vprašanje o običajnem postopanju upravljalca hidroelektrarne, skrbnosti, internih predpisih tožene stranke je odgovarjal v točkah III.2.1 do III.2.6, na šesto in sedmo vprašanje o čiščenju struge reke Drave je odgovarjal v točkah III.3 in III.7, na deveto do enajsto vprašanje o pretoku reke Drave in pritokih je odgovarjal v točkah III.4 do III.6 izvedenskega mnenja. Če imajo stranke pripombe na izvedeniško mnenje, je to stvar nadaljnjega postopka in ne pomeni avtomatično neupravičenosti do nagrade.

9. Tožena stranka neutemeljeno navaja: (-) da je materialnopravno napačna višina nagrade, saj ni podlage, po kateri bi sodišče priznalo DDV v priglašeni višini 19 %, (-) da ni podlage za obračun in izplačilo DDV za storitve, ki jih je izvedenec opravil v drugi državi članici EU in je višina nagrade odmerjena previsoko, (-) da obdavčitev storitve v RS ni ustrezna oziroma storitev v RS ni predmet obdavčitve, zato znesek ni odmerjen pravilno, (-) da je sodišče v posledici nepravilne uporabe materialnega prava napačno zaključilo, da bi nastala podlaga za odmero DDV v okviru nagrade za izvedensko mnenje in je za najmanj 6.738,04 EUR odmerjena previsoko. Že tožena stranka se sklicuje na Direktivo sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po kateri je kraj opravljanja dejavnosti kraj, kjer ima izvajalec storitve svoj sedež. V tem primeru ima izvajalec storitve svoj sedež v Nemčiji, kako bo odvajal davek v tujini je njegova stvar. Glede na to, da je izvedenec nesporno zavezanec za DDV, mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo ta strošek.

10. Prav tako tožena stranka neutemeljeno navaja: (-) da izvedenec sam pravi oziroma potrjuje, da dela sploh ni opravil, ker je rezultate prepisal iz drugega postopka, (-) da je izvedensko mnenje iz druge zadeve III P 180/2016 po vsebini v pretežnem delu identično, (-) da ni razloga, da bi izvedenec za izdelavo porabil toliko časa, kot je priglasil, (-) da je izvedensko mnenje v pretežnem delu dobesedni prepis izvedenskega mnenja v citirani zadevi, kar potrjuje izvedenec, ko na strani 4 mnenja navede, da je rezultate omenjenega mnenja upošteval in tekstovno vključil v ta postopek. Izvedensko mnenje v obravnavani zadevi je daljše od mnenja v drugem postopku, tu zajema 96 strani, v drugem postopku 82 strani. Mnenji sicer obravnavati isti historični dogodek, vendar zaradi tega ne gre za isto izvedeniško mnenje, poleg tega sta različna oškodovanca-tožnika. Izvedenec je v obravnavanem mnenju pojasnil, da mu je sodišče 5. maja 2022 po elektronski pošti obvestilo, da naj upošteva rezultate omenjenega izvedenskega mnenja z dne 10. maja 2021 in jih tekstovno vključi v ta postopek z namenom izogibanja nepotrebnemu dodatnemu delu (list. št. 614 spisa). Na ta način se je izognil morebitnim očitkom, da mnenji ne bi bili skladni ravno zaradi obravnave istega historičnega dogodka.

11. Nenazadnje tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, ki je v III. točki izreka tožeči stranki naložilo doplačilo predujma in da bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvati obe stranki ali se s predračunom strinjata. V tej fazi postopka toženi stranki ni naloženo plačilo predujma in nima interesa izpodbijati naloženo plačilo tožeči stranki. Poleg tega je bilo delo opravljeno in se v primeru korektno opravljenega dela ter korektno obračunane nagrade stranka ne more upreti doplačilu predujma. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo nagrado ter stroške izvedencu.

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).