Jedro

V nepravdnem postopku se uporabljajo določbe ZPP, če udeleženec med postopkom umre.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo R. S., da je dolžna sedaj pokojni predlagateljici P. V. vrniti zaplenjeno premično premoženje v obliki odškodnine v višini 654,57 USD v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sklepa v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja z obrestmi od 1.7.1992 do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP. Predlog predlagateljice v delu, ki se nanaša na vrnitev nepremičnine vl. št. xx k.o. S., je sodišče prve stopnje zavrnilo.

R. S. se pritožuje zoper 1. točko sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb postopka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep pod 1. točko izreka spremeni tako, da dodatno sklene, da je nasprotna udeleženka dolžna odškodnino izročiti dediču pokojne obsojenke V. V. in da zakonite zamudne obresti pripadajo od izdaje sklepa dalje, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora R. S. izročiti obveznice pokojni predlagateljici P. V., čeprav v postopku ni sporno, da je P. V. umrla. Zato bi bilo treba upoštevati

1. odst. 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. Premoženja obsojenki ni mogoče vrniti, ker je pokojna. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Poleg tega je napačno uporabilo tudi materialno pravo pri določitvi zamudnih obresti. Sodišče se je pri odločitvi oprlo na določbo 3. člena Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja, ki določa, da za čas od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje, do izdaje obveznic, pripadajo upravičencem obresti v višini, ki veljajo za vloge na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev. Zakon torej kumulativno določa pogoj, od kdaj pripadajo te obresti in sicer od razveljavitve kazni in določitve odškodnine. Ker je bila odškodnina določena šele z izpodbijanim sklepom, predlagajoči stranki ne pripadajo obresti že pred določitvijo odškodnine.

Zoper sklep pa se pritožujejo tudi V. V., M. M. in F. V., ki v pritožbi trdijo, da so dediči pokojne P. V.. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedene osebe v postopku na prvi stopnji niso sodelovale. To, da je predlagateljica P. V. med postopkom umrla, ni sporno. Sodišče prve stopnje je - očitno upoštevaje določbo člena 100/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP - odločbo za P. V. vročilo pooblaščencu odvetniku B. G.. Po določbi 1. odst. 30. člena ZNP udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

Upoštevaje to določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba upoštevati pritožbo oseb, ki trdijo, da so dediči pokojne P. V.. Sodišče prve stopnje bi sicer moralo presoditi, ali je podan njihov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. S tem, ko je njihovo pritožbo posredovalo sodišču višje stopnje, pa je očitno štelo, da je tak interes podan. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo V. V., M. M. in F. V. upoštevalo. Navedeni dediči so se s pritožbo, vloženo 10.3.2004, pritožili pravočasno (člen 30/2 ZNP). Po izteku roka sicer dne 22.10.2004 pa so iste osebe vložile dopolnitev pritožbe "izključno glede uporabe materialnega prava". Te dopolnitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila poslana prepozno (člen 31/3 ZNP).

V pravočasni pritožbi v zvezi z zarnitvijo predloga za vrnitev nepremičnine vl. št. xx, uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zahtevek zavrnilo, ker naj bi bil zastaran, pritožba podrobno razlaga, zakaj šteje, da zahtevek ni zastaran.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi R. S.: V nepravdnem postopku, kakršen je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja (člen 145.č Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS) se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ta določba velja tudi za situacijo, če stranka umre (člen 205/1 točka 1 ZPP). Sodišče prve stopnje je bilo že na naroku 25.4.2003 (red. št. 59) obveščeno, da je P. V. umrla, dva zatrjevana dediča sta na ta narok prišla, predlagana je bila celo prekinitev postopka, vendar sodišče prve stopnje ni ravnalo po navedeni določbi ZPP. Gre torej za bistveno kršitev določb postopka po členu 339/2 točka 11 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, kajti ne samo, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ampak je postopek od smrti predlagateljice (glede na podatke v spisu je umrla 11.1.2003 (priloga A11)), tekel sploh brez stranke.

To je razlog, zaradi katerega je bilo treba pritožbi v tem delu ugoditi in sklep razveljaviti v 1. odst., sodišče prve stopnje pa bo moralo ob že navedenih določbah ZPP poskrbeti, da se bo postopek nadaljeval z dediči (člen 208/1 ZPP). Le obrobno: pritožbena trditev glede teka obresti v obravnavani zadevi ni v skladu s sodno prakso (glej sodbo VS RS, II Ips 628/2003 z dne 20.5.2004 v računalniški evidenci sodne prakse).

O pritožbi ostalih treh udeležencev: Odločitev o tem, da je zahtevek za vrnitev nepremičnine vl. št. xx k.o. S. treba zavrniti zato, ker je bil vložen prepozno in je zato zastaran, je v nasprotju s podatki v spisu. V tem delu (točka 2 sklepa) je sodišče prve stopnje napravilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/2 točka 14 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Iz teh razlogov je bilo tudi odločitev pod točko 2 treba razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljevanje postopka.

Vlogo predlagateljice z dne 10.1.2001 na red. št. 49 je sicer res mogoče razumeti tako, kot da gre za zahtevek, ki je bil postavljen prvič šele tedaj. Vendar pa je sodišče prve stopnje že na naroku dne

11.1.2001 (red. št. 50) ugotovilo, da glede vrnitve navedenih nepremičnin teče upravni postopek pri Upravni enoti L. - M. in nato predlagateljico tudi pozvalo, da v 14. dneh sodišču sporoči, ali bo umaknila predlog pri upravni enoti in vztrajala pri nadaljevanju pri sodišču, ali pa bo umaknila razširjeni zahtevek. Tudi v nadaljnjem postopku je bilo jasno, da teče glede te nepremičnine upravni postopek, predlagateljica pa se ni mogla odločiti, v katerem postopku, sodnem ali upravnem, naj se njen zahtevek obravnava (red.

št. 51 in 54), sodišče pa pri zahtevi, naj se predlagateljica odloči, tudi ni več vztrajalo. Da pa določen postopek teče pred upravnim organom, izhaja npr. tudi iz listin na red. št. 58 in 63. To so zadostni razlogi za ugotovitev o tem, da zastaranje zahtevka ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka. Glede na zgoraj navedeno gre torej za nasprotje med podatki v spisu in razlogi sklepa.

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje do tega opredeliti in raziskati, ali gre morda za tek dveh postopkov o isti stvari (sodnega in upravnega) in predlog obravnavati iz tega stališča.

Glede na to na pritožbene trditve udeležencev ni treba odgovarjati, ker niso odločilnega pomena (360/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Že preizkus po uradni dolžnosti (člen 350/2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP), je namreč pokazal, da sklepa v tem delu zaradi navedene bistvene kršitve določb postopka ni mogoče preizkusiti.

Odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi tega dela sklepa temelji na členu 354/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.