Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).

Izrek

Reviziji tožene stranke se delno ugodi in se sodba druge stopnje v točki I. in III. tako delno spremeni, da se pritožba tožeče stranke v celoti zavrne in se glede odločitve o glavni stvari potrdi sodba prve stopnje, pravdni stranki pa trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija tožene stranke se v preostalem delu, revizija tožeče stranke pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 21.000,00 SIT stroškov revizijskega postopka v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino v znesku 1.550.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.1997 dalje do plačila ter ji povrniti 118.790,00 SIT pravdnih stroškov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval v prometni nesreči dne 8.7.1994, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Utrpel je zvin vratne hrbtenice in udarnino prsnega koša. Za pretrpljene telesne bolečine mu je prisodilo 600.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino na 1.750.000,00 SIT. Pritožbi tožene stranke je delno ugodilo samo glede stroškov, ki jih je znižalo na 64.260,00 SIT.

Toženi stranki je naložilo plačilo pritožbenih stroškov v znesku 7.218,00 SIT. V zvezi z odločitvijo o glavni stvari je sprejelo stališče, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo odločitev o odškodnini za telesne bolečine in za strah na 200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je zvišalo za 200.000,00 SIT.

Proti tej sodbi vlagata reviziji obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni izrek za 1.000,000,00 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku še za 1.000.000,00 SIT s pripadki. Opisuje pretrpljene bolečine in druge nevšečnosti med zdravljenjem, primarni in sekundarni strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi posledic poškodb. Sklicuje se na mnenje izvedenca dr. S.. Opozarja na dejstvo, da je bil ob nesreči star šele 36 let in da je oviran pri poklicnem delu.

Tožena stranka s svojo revizijo izpodbija prisodilni del sodbe glede zneska 1.150.000,00 SIT. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj sodišče zavrne tožbeni zahtevek v znesku nad 600.000,00 SIT. Navaja, da je ugotovitev o trajnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti brez podlage v izvedenih dokazih. Meni, da prisojena odškodnina presega vsa merila za tovrstne poškodbe.

Reviziji obeh strank sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njima ni izjavilo (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija tožeče stranke ni utemeljena, revizija tožene stranke pa je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja in tožnikove izpovedbe natančno ugotovilo potek zdravljenja, bolečine, druge nevšečnosti med zdravljenjem, prvotni in naknadni strah ter posledice poškodb, zaradi katerih je tožnik manj sposoben za nekatere aktivnosti, kar mu povzroča duševne bolečine. Ugotovljeno je, da ima tožnik nekoliko omejeno gibljivost vratne hrbtenice, kar mu povzroča težave pri poklicnem delu in tudi sicer. To je izvedenec ocenil kot 10 odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Izrečno je upoštevana tudi tožnikova mladost - 36 let ob nesreči. Vse te ugotovitve so potrjene s sodbo druge stopnje.

Sodišče prve stopnje je pravilno določilo odškodnino za posamezne oblike tožnikove nepremoženjske škode. Odškodnina za telesne bolečine v znesku 600.000,00 SIT je utemeljena, ker upošteva tudi bodoče občasne bolečine, ki se tožniku pojavljajo, kadar mora delati sklonjen in pri hitrih obratih. Tožnik se pri opravljanju svojega poklica električarja ne more izogniti delu v sklonjenem položaju. Zato gre za upoštevno neprijetnost, ki mora priti do izraza v prisojeni odškodnini za bodoče telesne bolečine (203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). S tem pa so delno upoštevane okoliščine, ki sicer vplivajo na zmanjšanje življenjske aktivnosti. Zato ni utemeljeno drugostopno zvišanje odškodnine za duševne bolečine iz tega razloga. Škodi zaradi bodočih telesnih bolečine in zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se namreč deloma prekrivata in sicer v obsegu, kolikor so življenjske aktivnosti zmanjšane zaradi bolečin ob nekaterih gibih ali položajih telesa. Ker je tožniku priznana odškodnina za ta del nepremoženjske škode kot odškodnina za bodoče telesne bolečine, ni utemeljeno te okoliščine upoštevati tudi pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Glede na navedeno je utemeljena revizija tožene stranke, kolikor se nanaša na zvišanje odškodnine s sodbo druge stopnje. V ostalem pa se obe stranki, vsaka v svojo smer, neutemeljeno zavzemata za spremembo prisojene odškodnine. Pri določitvi odškodnine na prvi stopnji so bila pravilno upoštevana merila, ki jih Zakon o obligacijskih razmerjih določa v 200. in 203. členu. Ta odškodnina je tudi v skladu z uveljavljeno sodno prakso. Primerljiva je z odškodninami, ki jih sodišča priznavajo v podobnih primerih. Zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine po 200. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.

Ni utemeljen revizijski očitek tožene stranke, da ugotovitev o zmanjšanju življenjske aktivnosti nima podlage v izvedenih dokazih. Kot je bilo že omenjeno, je to vrsto škode povsem določno ugotovil izvedenec dr. S., ki je opisal, v čem so tožnikove življenjske aktivnosti omejene in to ocenil v odstotkih. V zvezi s tem sodbama prve in druge stopnje ni mogoče očitati nobene kršitve določb pravdnega postopka.

Kolikor je reviziji tožene stranke ugodeno, temelji sodba revizijskega sodišča na prvem odstavku 395. člena ZPP, kolikor sta reviziji zavrnjeni kot neutemeljeni, pa na 393. členu ZPP.

Sprememba stroškovnega izreka na pritožbeni stopnji je posledica spremenjene drugostopne odločitve o glavni stvari in temelji na prvem odstavku 166. člena in drugem odstavku 154. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na istih določil ZPP. Revizijsko sodišče je priznalo toženi stranki stroške za takso od zneska, s katerim je z revizijo uspela.