Jedro

Predlog za prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi je utemeljeval razloge, ki lahko glede na svojo vsebino zadevajo zagotovitev videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje ravnati enako kot če bi pritožnica predlagala izločitev sodnice, ki je odločala o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke z izpodbijanim sklepom, iz odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP (če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika). Pritožnica ima zato prav, da bi moralo biti najprej odločeno o predlogu za prenos krajevne pristojnosti (izločitvi sodnice) in šele nato o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Kopru z dne 17.8.2017, opr. št. I K 18887/2017 razveljavi ter se za nadaljevanje postopka določi Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog, ki ga je oškodovanka kot tožilka vložila zoper M. M. zaradi v uvodu navedenega kaznivega dejanja. Po svoji vsebini je izpodbijani sklep meritorna odločba.

2. Proti takemu sklepu je vložila pritožbo oškodovanka kot tožilka po pooblaščenem odvetniku. Navaja, da vlaga pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki 370. člena ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica navaja, to potrjujejo tudi spisovni podatki, da je hkrati z obtožnim predlogom podala predlog na podlagi drugega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da skupno neposredno višje sodišče (Višje sodišče v Kopru), za vodenje predmetnega kazenskega postopka, iz tehtnih razlogov določi drugo stvarno pristojno sodišče, vendar o predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni bilo odločeno pred izdajo izpodbijanega sklepa.

5. Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja: - da predlog za prenos karajevne pristojnosti ni bil dostavljen Višjemu sodišču v Kopru v odločanje, - da je oškodovanka kot tožilka vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti z utemeljitvijo, da obstojijo okoliščine (obdolženka je okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Kopru, pred tem, do leta 2004 pa je bila okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Kopru; sodniki okrožnega in okrajnega sodišča se dnevno srečujejo, saj je sedež obeh sodišč na istem naslovu; odnosi dosegajo vsaj raven kolegialnosti), ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja pred sodiščem prve stopnje v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in pri strankah.

6. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-799/13 z dne 22.1.2015 pojasnilo, da zakonskih določb o prenosu krajevne pristojnosti in izločitvi sodnika ni mogoče ustavno skladno razlagati tako, da bi se od stranke (tožilca in obdolženca) zahtevalo, naj si zagotovi spoštovanje pravice do nepristranskega sojenja, ki vključuje tudi zagotavljanje videza nepristranskosti, najprej z izločanjem poimensko vsakega posameznega sodnika, ki mu bi bila zadeva dodeljena v delo, in ko bi uspel izločiti tudi zadnjega sodnika sodišča, šele predlagati prenos krajevne pristojnosti. Predlog za prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi je utemeljeval razloge, ki lahko glede na svojo vsebino zadevajo zagotovitev videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje ravnati enako kot če bi pritožnica predlagala izločitev sodnice, ki je odločala o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke z izpodbijanim sklepom, iz odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP (če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika). Pritožnica ima zato prav, da bi moralo biti najprej odločeno o predlogu za prenos krajevne pristojnosti (izločitvi sodnice) in šele nato o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke. Tudi, če bi bil naknadno zavrnjen predlog za prenos krajevne pristojnosti (po izdaji izpodbijanega sklepa), je videz nepristranskosti že okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za prenos krajevne nepristojnosti (izločitve) ni mogoče ponovno vzpostaviti. Tako je odločilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbah Up-365/05 z dne 6.7.2006 in Up-562/14-29 z dne 2.3.2017, ko je razveljavilo odločitev rednega sodišča, ker ni bilo odločeno o izločitvi sodnika (zatrjevan razlog nepristranskosti) pred (meritorno) odločitvijo, ampak šele kasneje. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je bila v tem primeru kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije.

7. Po oceni pritožbenega sodišča obravnavana kazenska zadeva po dejanskem in pravnem pogledu ustreza zgoraj navedenim odločbam Ustavnega sodišča Republike Slovenije, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter hkrati odločiti o prenosu krajevne pristojnosti na podlagi 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Odločilo je, da se za nadaljevanje postopka določi Okrajno sodišče v Novi Gorici.