Jedro

Oprostitev plačila sodne takse za pritožbo mora pritožnik predlagati hkrati z vložitvijo pritožbe, s kasnejšim predlogom za oprostitev pa pritožnik ne more uspeti, saj taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe, učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, pa je omejen na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke z dne 2.4.2010 za oprostitev plačila sodnih taks v postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 650/2005, obveznost plačila katere je nastala do dne 2.4.2010 (1. točka izreka). Toženo stranko je oprostilo plačila sodnih taks, obveznost plačila katerih je nastala dne 2.4.2010 in od tega dne dalje, razen sodnih taks, ki bi toženi stranki nastale zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tar. št. 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402 Zakona o sodnih taksah (2. točka izreka).

Toženec se pritožuje zoper odločitev sodišča, vsebovano v 1. točki izreka sklepa, sklicuje se na vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče toženo stranko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložil dne 31.3.2010. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je vložil predlog za oprostitev sodnih taks še preden je prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse. Plačilni nalog je prejel 7.4.2010, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je vložil že dne 2.4.2010. Po plačilnem nalogu je tožena stranka dolžna plačati sodno takso v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga, v tem roku pa ima tudi pravico vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kar je v skladu z dosedanjo sodno prakso.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, pri katerih je obveznost plačila nastala do dne 2.4.2010 (torej sodne takse za pritožbo), oprlo na določbe 5. in 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Prvo določilo namreč predpisuje, kdaj v posameznih procesnih primerih nastopi taksna obveznost (za pritožbo ob vložitvi pritožbe), drugo pa učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, omejuje na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale. Tudi prejšnji zakon o sodnih taksah – ZST, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe in ki v 39. čl. vsebuje prehodno določbo o njegovi veljavnosti za postopke, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, ima vsebinsko enake določbe (4. čl. in 1. odst. 14. čl. ZST). Zato je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da toženec ne more uveljavljati oprostitve plačila sodne takse za pritožbo, ki jo je vložil dne 31.3.2010, saj je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložil kasneje in sicer 2.4.2010. Sodna praksa je o teh vprašanjih enotna, odstopa le v primerih, ko stranka nima pooblaščenca in iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP (12. čl. ZPP). Za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre, saj toženca v postopku zastopa odvetnica, ki je bila določena na podlagi toženčeve prošnje za brezplačno pravno pomoč. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP.