Jedro

Pri tem je v točki 32 že odgovorilo na pritožbene navedbe matere, z argumentacijo, da korist otroka in njegova želja, kot tudi želja nasprotne udeleženke, niso sopomenke. Tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da je 14 letni sin udeležencev v postopku bil slišan ter njegovo mnenje pravilno ovrednoteno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I zavrnilo predlog predlagatelja, s katerim je predlagal, da se mladoletni A.A., sin udeležencev, zaupa v skupno varstvo in vzgojo, da se staršema vsakemu določi preživnina v višini 250,00 EUR, ter da skupno starševstvo poteka na način, da mladoletni Neo vsak teden preživi pri enem od staršev in sicer ga eden od staršev pobere v petek ob 15:00 uri na Osnovni šoli ***in tako izmenjaje vsak drug teden, da ima mladoletni A.A.stalno prebivališče na naslovu **** ter da se pošiljke za mladoletnega A.A.vročajo njegovi mami. Pod točko II je sodišče prve stopnje spremenilo stike med mladoletnim A.A.in predlagateljem (očetom), ki so bili dogovorjeni z dosedanjo sodno odločbo, tako, da bodo potekali ob koncih tedna vsak drugi vikend od petka, ko oče otroka po končanem pouku in šolskih dejavnostih prevzame v šoli, do ponedeljka do 18:00 ure, pri čemer mora oče v času, ko ima stik z otrokom, poskrbeti, da sina pelje na vse šolske in izvenšolske aktivnosti, da otrok opravi vse obvezne šolske obveznosti ter otroka v ponedeljek ob 18:00 uri vrne na dom otrokove matere, med tednom vsako sredo popoldne, ko oče otroka po končanem pouku in šolskih dejavnostih prevzame v šoli, ga v tem času pelje na vse šolske in izvenšolske aktivnosti, poskrbi, da otrok opravi vse šolske obveznosti in ga v četrtek zjutraj pripelje v šolo pred začetkom pouka ter določilo tudi način preživljanja sina v času zimskih počitnic, velikonočne nedelje in ponedeljka, prvomajskih počitnic, jesenskih počitnic, božičnih počitnic, novoletnih počitnic ter poletnih počitnic z obveznostjo, da morajo ob predaji A.A.biti izročeni osebni dokumenti otroka, zdravstvena izkaznica, učbeniki, zvezki, šolska torba, telefon ter morebitne druge potrebščine, ki jih otrok potrebuje za nemoteno izvajanje stikov in dejavnosti. V točki III je v presežku predlog predlagatelja zavrnilo. V točki IV je določilo, da nosita udeleženca vsak svoje stroške nepravdnega postopka ter v točki V, da sta dolžna nositi vsaj 50 % stroškov kolizijske skrbnice, ter da bo sodišče o višini stroškov odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti zadeve.

2.Zoper citirani sklep, se pritožuje nasprotna udeleženka (mama), pri čemer iz obrazložitve izhaja, da vlaga pritožbo zoper II točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Strinja se z odločitvijo, kjer je sodišče zavrnilo predlog očeta za skupno starševstvo ter za spremembo preživnine. Ne strinja pa se v delu, kjer je sodišče ugodilo predlogu očeta za spremembo stikov. Očita, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zagrešilo več postopkovnih kršitev, in sicer točko 14 in 15 določbe 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, nima razlogov oziroma v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ter je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. Sodišče je v 28. točki navedlo, da je v celoti sledilo mnenju izvedenke klinične psihologije, saj naj bi bilo to mnenje jasno, brez protislovij ter še dodatno pojasnjeno na zaslišanju. Nasprotna udeleženka se ne strinja, da so spremenjene okoliščine, ki narekujejo, da je potrebno poseči v odločitev o stikih, saj okoliščine, da je bila ob sklenitvi sodne poravnave starost sina 5 let, te okoliščine niso bistvene, sin pa zavrača razširjene stike. Glede na njegovo starost bi sodišče to moralo upoštevati. Oče se že sedaj ne vključuje aktivno v vzgojo sina, ne vozi ga na izvenšolske aktivnosti, po spremenjenih stikih pa se bo še manj. V tem delu je sodišče storilo kršitev 14. točke 339. člena ZPP, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nadalje je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj pri A.A.ni prisoten fenomen parentifikacije, temveč preprosto A.A.ne želi dodatnega časa preživljati pri očetu, s polbrati, saj se tam ne počuti tako dobro, predvsem pa ga moti, da ga oče ne vozi na aktivnosti, ki mu veliko pomenijo. Tudi kolizijska skrbnica, ki je opazovala A.A.in z njim preživela čas, je spoznala njegove želje in pojasnila, kakšna je želja mladoletnega A.A., ki pri teh letih že pravno relevantno lahko izraža svojo voljo. Predlagatelj ima tudi druge otroke, zato A.A.raje preživlja čas pri materi, ki skrbi za vse njegove potrebe.

3.Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo zavrnil navedbe iz pritožbe in se zavzel za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi ostaja pritožbeno sporna le še odločitev sodišča, s katero je spremenilo dosedanji, pravnomočno določen način izvajanja stikov, ki jih 14-letni sin udeležencev preživlja z očetom. Sodišče je ocenilo, da obstajajo bistveno spremenjene okoliščine, ki utemeljujejo ponovno presojo obsega stikov, ki je v otrokovo največjo korist ter nato obseg stikov razširilo. Bistvo materine pritožbe je, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za spremembo oziroma razširitev obsega stikov, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem storilo kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP.

6.Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti in v okviru pritožbenih navedb (določba 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), kršitev ni ugotovilo. Kršitev 15. točke drugega odstavka ZP se ne upošteva po uradni dolžnosti, zato zgolj navedba te kršitve ne more biti predmet preizkusa.

7.Sodišče prve stopnje je skrbno ocenilo izvedene dokaze ter ugotovilo dejstva, pomembna za presojo obstoja bistveno spremenjenih okoliščin in navedlo potrebne razloge, ki utemeljujejo ponovno odločanje o režimu stikov. Pritožba neutemeljeno očita, da izvedeni dokazi niso prepričljivo potrdili obstoj bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo odločitve o režimu izvajanja stikov med očetom in sinom. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 19, 22, 24, 31 in 3o obrazložitve vrednotilo dejstva ugotovljena ob zadnjem pravnomočnem odločanju o načinu varstva in vzgoje ter stikih mladoletnega sina z očetom (nazadnje s sklepom Okrožnega sodišča v Murski soboti N 97/2015, z dne 6.3.2017). V nadaljevanju je ugotovilo obstoj spremenjenih razmer, ki zaradi varstva koristi otroka utemeljujejo poseg v pravnomočno odločitev. Očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba očita s tem, da sodišče nima razlogov o odločilnih dejstvih glede ugotovljenih bistveno spremenjenih okoliščin, zato ni utemeljena.

8.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zlasti na strokovne zaključke izvedenke klinične psihologije. Kot ključne razloge za odločitev je v točki 32 obrazložitve navedlo, da je pri mladoletnem A.A.opaziti fenomen parentifikacije ali obrata vlog, kjer sam v določeni meri skrbi za materino blagostanje in počutje ter se z materjo močno identificira. Izvedenka izpostavlja, da to ni dobro za njegovo samouveljavljanje in čustveno osamosvajanje, da je v tem življenjskem obdobju pomembno, da se identificira tudi z očetom in njegovo vlogo, da potrebuje 14-letni sin več priložnosti za samouveljavljanje, za čustveno osamosvajanje od mame ter za učenje socialnih veščin v različnih socialnih okoljih.

9.Sodišče druge stopnje zato pritrjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo tudi dejansko stanje, ki je bilo v nadaljevanju pravno relevantno za ponovno presojo, kakšen obseg stikov je v sinovo največjo korist. Svojo odločitev je tudi glede tega razmerja v točkah 27, 32 in 33 ustrezno argumentiralo.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se sodišče v postopku ni izreklo glede mnenja mladoletnega A.A.ter njegove želje ni upoštevalo. Sodišče je v točki 23 povzelo ugotovitve kolizijske skrbnice, ki jih je slednja pridobila po opravljenem razgovoru z mladoletnim A.A.. V točki 27 pa je ocenjevalo strokovne zaključke izvedenke, katera se je prav tako seznanila z otrokovo voljo glede spremembe načina varstva in vzgoje in upoštevalo njene zaključke, da bi skupno starševstvo po principu teden-teden bilo za sina prevelika sprememba, ki bi mu v starosti 14 let predstavljala veliko stisko in tudi ne bi bila skladna z njegovo željo. Je pa sodišče otrokovo mnenje vrednotilo natančno in skupaj z zaključki izvedenke. Zaključilo je, da ugotovljene okoliščine zaradi varstva koristi 14-letnega sina utemeljujejo spremembo odločitve, o do sedaj določenem obsegu stikov A.A., ki jih ima z očetom.

11.Sodišče prve stopnje je tako pravilno pridobilo in ocenjevalo mnenje otroka in mu v največji možni meri tudi sledilo. Presodilo je, da je sinovo največjo korist mogoče reševati zgolj s širitvijo stikov in ne s spremembo dosedanjega načina izvajanja vzgoje in varstva. Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera je zaključilo, da je zaradi zagotavljanja zdravega otrokovega razvoja v njegovo korist, da se stiki z očetom razširijo. Pri tem je v točki 32 že odgovorilo na pritožbene navedbe matere, z argumentacijo, da korist otroka in njegova želja, kot tudi želja nasprotne udeleženke, niso sopomenke. Tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da je 14 letni sin udeležencev v postopku bil slišan ter njegovo mnenje pravilno ovrednoteno.

12.Tudi navedbe, da razširitev stikov ne bo v korist sina, ker ga oče ne vozi na aktivnosti, da je manj sposoben poskrbeti za sinovo čustveno osamosvajanje, da se ni dovolj aktivno vključeval v njegovo življenje, da ima tudi druge otroke in zato ni poskrbel za vse potrebe A.A., na odločitev o obsegu stikov ne morejo vplivati. Tudi na te navedbe je odgovorilo že sodišče prve stopnje s tem, da je pojasnilo, da bo zaradi ustreznejšega obsega stikov oče lažje prepoznaval in zadovoljeval potrebe mladoletnega sina, lahko ga bo peljal na vse njegove obšolske dejavnosti, treninge in poskrbel, da bo imel opravljene domače naloge in druge obveznosti za šolo.

13.Prepričljivo ugotovljena pravno relevantna dejstva tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljujejo razširjen obseg stikov 14-letnega sina z očetom, saj ni dvoma, da ima tudi oče potrebne starševske kapacitete, ter da bo le-te lahko sedaj še bolje izkoriščal, ker bo s sinom preživel dovolj časa. Z večjim obsegom stikov, je oče prevzel večji del skrbi in odgovornosti za zdrav sinov razvoj. Gotovo je največja otrokova korist zagotovljena z odločitvijo sodišča, po kateri sta starša bolj enakovredno vključena v skrb in vzgojo. Takšna odločitev bo prispevala k temu in starša vzpodbudila, da se pomerita z novonastalo situacijo, jo sprejmeta in svoj nadaljnji odnos osredotočita na dobrobit sina A.A., ki je v zelo občutljivem življenjskem obdobju. Iz strokovnih ugotovitev pa izhaja, da A.A.negativno vznemirja konfliktnost odnosa med staršema. Zato bosta morala starša vzpostaviti ustrezno komunikacijo, ki bo prvenstveno usmerjena v korist in zdrav razvoj otroka. Z natančno določitvijo režima izvajanja razširjenih stikov je sodišče ustvarilo ustrezno pravno podlago za ravnanja staršev v sinovo največjo korist.

14.Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, zato je jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 101. člena ZNP-1. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo predlagatelja pa ni pripomogel k rešitvi pritožbe, zato so to razlogi, da sta dolžna nositi vsak svoje stroške pritožbe. Pri odločitvi o stroških v obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da se je postopek vodil zaradi varstva koristi skupnega otroka udeležencev, zato je ob uporabi prostega preudarka ustrezno in primerno, da udeleženca trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.