Jedro

Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožencu prepove odtujitev in obremenitev zemljiškega dolga na solastniškem deležu z ID osnovnega položaja X (solastniški delež v višini ½ na nepremičnini z ID znakom 000), ki bo vpisan s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča Dn. št. 31432/2013 za terjatev 50.000,00 EUR z dospelostjo do odpoklica; da se prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi; da ugovor ne zadrži izvršitve začasne odredbe; da je dolžnik upniku dolžan povrniti vse stroške postopka zavarovanja.

2. Zoper sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda začasno odredbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo zaradi neprimernega sredstva zavarovanja, z obrazložitvijo, da upnik z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve zemljiškega dolga ne bo dosegel pravnih učinkov, ki jih zasleduje. Takšno odločitev pa je materialnopravno napačna. Zemljiški dolg je stvarna pravica, po določbi 1. točke prvega odstavka 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati začasno odredbo, s katero prepove dolžniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic. Ne strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da z vpisom prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga upnik ne bi preprečil razpolaganja z zemljiškim dolgom, temveč bi to lahko dosegel le, če bi se začasna odredba nanašala na zemljiško pismo. Z začasno odredbo, ki bi prepovedala razpolaganje z zemljiškim pismom, si upnik ne bi mogel veliko pomagati. Zemljiški dolg je stvarna pravica. Če bo prepoved vpisana v zemljiško knjigo, ustanovitelj zemljiškega dolga z njim ne bi smel razpolagati, poleg tega bi bili vsi zainteresirani pridobitelji obveščeni o tej prepovedi in saj se ne bi mogli sklicevati na dobro vero, če bi do prenosa vendarle prišlo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je dne 23. 1. 2013 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodne poravnave) zaradi izterjave 25.600,00 EUR s pripadki. Sklep o izvršbi je bil izdan 5. 2. 2013, v zemljiško knjigo pa poslan 18. 2. 2013 zaradi zaznambe sklepa (plomba Dn 36582/2013). Dne 11. 2. 2013 je dolžnik v zemljiško knjigo vložil predlog za ustanovitev zemljiškega dolga v višini 50.000,00 EUR (plomba Dn 31432/2013), ki je po vrstnem redu plomb torej pred vpisom zaznambe sklepa o izvršbi. Dne 8. 4. 2013 je dolžnik v zavarovanje svoje terjatve v tem izvršilnem postopku vložil predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžniku prepove odtujitev in obremenitev zemljiškega dolga. Navajal je, da je zemljiški dolg fiktiven, ustanovljen z namenom izigravanja upnika. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo, ker vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve zemljiškega dolga v zemljiški knjigi ne bi preprečil razpolaganja z zemljiškim dolgom, ki se prenaša izključno zunajknjižno, s prenosom zemljiškega pisma (1). Vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve zemljiškega dolga bi lahko ustvaril le publiciteto, vendar le z omejenim obsegom in sicer le kot dokazno sredstvo v potencialni pravdi na izpodbijanje pravnega posla (dokazovanje slabe vere pridobitelja) ustanovitve ali prenosa zemljiškega dolga, na kar začasna odredba ne meri, ni pa tudi dopustno, da bi sodišče v izvršilnem postopku izdajalo začasno odredbo zgolj za potrebe bodoče pravde.

5. 271. člen ZIZ dovoljuje sodišču, da sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, tudi prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali drugih stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi (2). Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje (tudi) denarne terjatve proti imetniku stvarne pravice, ki je predmet začasne odredbe (3). Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe torej ni ovir za zaznambo odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica (4), v zemljiški knjigi.

6. Pritožbeno sodišče soglaša, da takšen vpis ne bi preprečil razpolaganja z zemljiškim dolgom, ki se prenaša izključno zunajknjižno, s prenosom zemljiškega pisma. Imel pa bi publicitetni učinek in bi dokazoval slabo vero pridobitelja zemljiškega pisma, ki bi ga pridobil po zaznambi takšne prepovedi v zemljiški knjigi.

V predlogu je dolžnik zatrjeval, da gre za fiktivni zemljiški dolg, ustanovljen takoj, ko je dolžnik izvedel za izvršilni postopek, da je po podatkih GURS ena polovica nepremičnine (last dolžnika) vredna 43.629,00 EUR, s poplačilom zemljiškega dolga v vrednosti 50.000,00 EUR pa bi bilo poplačilo upnikove terjatve povsem onemogočeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zemljiški dolg sicer ne predstavlja ovire za izpeljavo izvršilnega postopka, prepreči pa lahko njegov končni učinek – poplačilo upnikove terjatve. S prodajo nepremičnine v tem izvršilnem postopku bo sodišče pridobilo določen znesek, iz katerega pa bi se najprej poplačal imetnik zemljiškega pisma (5), kar z veliko verjetnostjo pomeni, da upnik v tem izvršilnem postopku svoje terjatve ne bi uspel niti delno poplačati. Vendar pa ima najkasneje na razdelilnem naroku možnost izpodbijati terjatev upnika, ki bi pridobil zemljiški dolg (6) in v pravdnem postopku (7) poskušati dokazati njegovo slabovernost. Ker sprožitev takšne pravde tekom izvršilnega postopka predvideva sam ZIZ, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovire, da sodišče prve stopnje že tekom izvršilnega postopka, pred razdelilnim narokom in pred dejansko vložitvijo tožbe, izda začasno odredbo s prepovedjo odsvojitve in obremenitve zemljiškega dolga in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete, zavaruje izterjavo upnikove terjatve.

7. Pritožbeno sodišče ni moglo pritožbi ugoditi in samo izdati predlagano začasno odredbo, saj bi s tem poseglo v pravico dolžnika do ugovora zoper začasno odredbo in mu s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj o predlogu ponovno odloči. (1) Prvi odstavek 194. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, 197. člen SPZ, prvi odstavek 199. člena SPZ, drugi odstavek 200. člena SPZ.

(2) 2. točka prvega odstavka 271. člena ZIZ.

(3) Prvi odstavek 98. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

(4) 2. člen SPZ

(5) prvi odstavek 192. člena SPZ, 172. člen ZIZ, 196. člen ZIZ, 198. člen ZIZ. V primeru, da sodišče ne bo vedelo, kdo je upnik zemljiškega dolga, bo znesek, ki mu pripada, ohranilo zanj na računu sodnih pologov.

(6) 201. člen ZIZ

(7) zaradi ugotavljanja ničnosti oziroma relativne neveljavnosti (v smislu paulijanske tožbe) pravnega posla