Jedro

Pogodbena komasacija kmetijskih zemljišč zakonsko ni predvidena.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

V tej zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižni referent zavrnil predlog za vknjižbo lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je nato z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta ter tega potrdilo. Osrednje vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku namreč je, ali je pogodbena komasacija dovoljena in zakonsko predvidena, kadar gre za kmetijska zemljišča. Odgovor sodišča prve stopnje je, da pogodbena komasacija v tem primeru ni predvidena. Iz tega razloga morebitna odločba, s katero se ugotavlja ali evidentira pogodba o komasaciji, po stališču sodišča prve stopnje ne more predstavljati odločbe v smislu 8. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1 (1).

Proti sklepu zemljiškoknjižnega sodnika vlaga pritožbo predlagatelj G. d.o.o. Vztraja pri stališču, da je pogodbena komasacija kmetijskih zemljišč mogoča. Argument za to pa vidi v 53. členu ZEN (2).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede materialnopravne pravilnosti razlogov in odločitve sodišča prve stopnje. Na te razloge se pritožbeno sodišče v odgovor na pritožbene navedbe tudi sklicuje.

Pritožba še vedno meni, da je pogodbena komasacija možna na podlagi 53. člena ZEN. To ne drži. Določbe ZKZ (3), ZUREP-1 (4) in ZEN, ki se nanašajo na komasacijo, namreč šele skupaj tvorijo pravno celoto. Razen v manjšem delu ne gre za podvajanje določb, marveč gre za skupen pozitivnopravni ustroj. V tem ustroju je namen ZEN evidentiranje nepremičnin v zemljiškem katastru (glej 1. člen ZEN). Pravila 53. do 59. člena ZEN (ki predstavljajo bolj ali manj povzetek nekdanjih pravil ZENDMPE (5) iz 50. do 55. člena) so namenjena opredelitvi pojma komasacije ter določitvi evidence pravne ali pogodbene komasacije v zemljiškem katastru. O tem, kdaj pa pride do komasacije, kakšen je sam postopek komasacije, kakšne so pristojnosti, kako so sestavljeni upravni organi, kakšna je odločba o komasaciji in kakšna odločba potemtakem ustreza standardu "druge pravnomočne odločbe" iz 8. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1 pa določata ZUREP kot splošni in ZKZ-1 kot specialni predpis za kmetijska zemljišča. Ker slednji ne predvideva pogodbene komasacije, to pomeni, da ta glede kmetijskih zemljišč ni zakonsko predvidena. Čim pa je tako, potem v primeru pogodbene komasacije ne more biti izdana odločba, ki bi ustrezala standardu iz 8. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1. Takšna odločba ustreza zahtevi tega člena le pod pogojem, da tako izrecno določa zakon.

Ker torej pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Pooblastilo za odločitev je podano v 2. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1. (1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003).

(2) Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006).

(3) Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/1996 in naslednji).

(4) Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002 – Ur. l. RS, št. 33/2007).

(5) Zakon o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot (Ur. l. RS, št. 52/2002).