Jedro

S tem, ko je sodišče storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, je kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Celju je z uvodoma navedeno sodbo J. K. spoznalo za odgovornega za prekršek po enajstem odstavku 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), za katerega mu je določilo globo 500,75 EUR in osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, in prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega mu je določilo globo 500,75 EUR in osemnajst kazenskih točk, nato pa mu je izreklo enotno globo 1.001,50 EUR in stransko sankcijo 36 kazenskih točk, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije. Sodišče je storilcu naložilo tudi plačilo stroškov postopka o prekršku. Storilec zoper sodbo ni vložil ugovora, sodba pa je postala pravnomočna 5. 10. 2010. 2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 155. člena in 5. točke prvega odstavka 156. člena (pravilno 5. točke 156. člena) Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vložnica predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti povzema izrek izpodbijane sodbe ter navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 129. člena ZP-1 (pravilno 129. a člena ZP-1), saj se v skrajšanem postopku za prekršek kot glavna sankcija lahko izreče globa oziroma opomin, ob globi pa se ne sme izreči stranska sankcija kazenskih točk v številu, za katero se po tretjem in četrtem odstavku 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izrečeno sodbo sta bili po stališču vložnice kršeni določbi drugega odstavka 155. člena ZP-1 in 5. točke 156. člena ZP-1. 5. Prekrškovni organ Policijska postaja Laško je zoper J. K. pred Okrajnim sodiščem v Celju 20. 11. 2007 vložil obdolžilna predloga zaradi prekrška po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 in prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1. Okrajno sodišče je s sklepom PR-2981/2007 z dne 17. 12. 2007 postopka združilo, na podlagi prvega odstavka 129. a člena ZP-1 izvedlo skrajšani postopek o prekršku in z izpodbijano sodbo odločilo o obdolžilnih predlogih. Kot je bilo navedeno že zgoraj, je sodišče storilcu za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 določilo globo 500,75 EUR in osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 globo 500,75 EUR in osemnajst kazenskih točk, nato pa mu je izreklo enotno globo 1.001,50 EUR in stransko sankcijo 36 kazenskih točk, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije.

6. Po določbi drugega odstavka 129. a člena ZP-1 se smejo v skrajšanem postopku za prekršek izreči globa oziroma opomin, ob globi pa tudi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, prepovedi vožnje motornih vozil in odvzema predmetov. Stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu se ne sme izreči v številu, za katero se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V obravnavanem primeru je storilcu kot posledica izrečenih 36 kazenskih točk prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Zato je treba v tem delu pritrditi vložnici, da je sodišče kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1, ko je storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Da pa je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, je treba ugotoviti tudi, ali bi ugotovljena kršitev vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe. Vložnica vpliva ugotovljene kršitve na zakonitost izpodbijane sodbe ne zatrjuje oziroma tega vpliva ne obrazloži, zato Vrhovno sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1. 7. Kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1 je podana, če je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče. Sodišče bo z odločitvijo o sankcijah prekoračilo svojo pravico, ko ne bo upoštevalo pravil o odmeri enotne sankcije v primeru steka (27. člen ZP-1), ko ne bo upoštevalo maksimuma ali minimuma predpisane sankcije ali če bo izreklo sankcijo, ki za prekršek sploh ni predpisana. V času storitve očitanih prekrškov (14. in 16. 11. 2007) je bila za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 (Ur. l. RS, št. 133/2006) predpisana globa najmanj 120.000 tolarjev (oziroma 500,75 EUR) , obvezen je tudi izrek 18 kazenskih točk, za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 je bila prav tako predpisana globa najmanj 120.000 tolarjev oziroma 500,75 EUR, glede na količino alkohola v izdihanem zraku (0.94 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) je bil po določbi petega odstavka 130. člena ZVCP-1 obvezen izrek 18 kazenskih točk. Ob povedanem ter ob zgoraj navedeni izrečeni enotni globi in kazenskih točkah je mogoče zaključiti, da sodišče pri odločitvi o sankcijah ni prekoračilo svoje pravice, zato ni mogoče pritrditi vložnici, ko uveljavlja kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1. 8. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 in kršitve iz 5. točke 156. člena ZP-1, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.