Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 1527/93

ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1527.93 Civilni oddelek

odgovornost delodajalca dokazno breme
Višje sodišče v Ljubljani
17. februar 1994

Povzetek

Sodišče je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odškodnino zaradi domnevne poškodbe, ki naj bi nastala med operacijo. Pritožba tožnice je bila utemeljena, saj sodišče prve stopnje ni ustrezno ugotovilo vzročne zveze med operacijo in poškodbami ter ni zaslišalo tožnice kot stranke. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je potrebno pridobiti dodatna izvedeniška mnenja, da bi se lahko odločilo o odgovornosti tožene stranke.
  • Odškodninska odgovornost zdravnikovAli je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi operacije, in ali je bila vzročna zveza med operacijo in poškodbami ustrezno dokazana?
  • Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme za ugotovitev vzročne zveze med operacijo in poškodbami tožnice?
  • Ugotavljanje dejanskega stanjaAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in ali je bilo izvedeno ustrezno izvedeniško delo?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica nosi dokazno breme, da je pri operaciji, ki so jo izvršili zdravniki tožene stranke, prišlo do zatrjevane poškodbe vene leve goleni in medenice. Tožena stranka pa mora v tem primeru dokazati, kot določa čl. 170/1 ZOR, da so zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba. Le tako se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi tožena stranka plačala tožeči stranki odškodnino v znesku 4,200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Svojo odločitev je oprlo na stališče, da ni ugotovljena vzročna zveza med operacijo tožnice in težavami v venah (tromboznega značaja), ki jih trpi tožnica. Zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.

Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje preveč poenostavljeno zaključilo, da je mesto težav pri tožeči stranki preveč oddaljeno in sicer 20 - 30 cm od mesta operativnega posega. Pri tem je celo povzelo nerazumljivo zapisano besedilo iz razpravnega zapisnika. Dejansko stanje pa ni popolno ugotovljeno, ker izvedenec ginekolog ne more strokovno ocenjevati kirurških posegov in posledic le-teh. Izvedeniško delo bi moral opraviti izvedenec kirurg ali specialist za ožilje, ki bi lahko ocenil, ali je bila notranja rana pravilno zašita in delo strokovno opravljeno. Sicer pa razdalja 20 - 30 cm med mestom poškodbe in mestom operativnega posega laiku vzbuja dvom v pravilnost take izmere, saj bi bila poškodovana vena že na polovici zgornjega dela spodnje okončine, po rezultatu nuklearno medicinske preiskave pa izhaja, da je pretok prekinjen ingvinalno, torej v pregibu.

Izvedeniško mnenje dr. B.G. ne daje opore za zaključek, da vzročna zveza ni podana. Tudi ni bila upoštevana ugotovitev dr. M.Z. z dne 11.6.1990, da so specialisti izrekli sum, da gre za jatrogeno poškodbo, torej ob operativnem posegu pri ginekološki operaciji.

Tožečo stranko je operiral ginekolog dr. T. z zelo kratkim delovnim stažem oziroma zdravnik šele na specializaciji, pri tem pa mu dr. To.

ni asistiral, kot zmotno ugotavlja izvedenec. Sodišče tudi ni zaslišalo tožnice kot stranke. Z izvedbo tega dokaza bi ugotovilo, da tožnica nikoli pred operacijo ni imela nobenih težav, odrevenelosti nog, otekanja nog, bolečin. To je razvidno tudi iz njene zdravstvene dokumentacije. Tožnica pa je tudi sama angažirala izvedenca kirurga iz tujine in bo njegovo mnenje predložila v spis, eventuelno pa bo potrebno pribaviti tudi mnenje izvedenca za ožilje. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je med pravdnima strankama nesporno, da je bila tožnica dne 5.6.1986 operirana na ginekološki kliniki tožene stranke zaradi izvenmaternične nosečnosti. Tožnica trdi in tudi zahteva odškodnino, češ da ima poslej hude težave in bolečine, zdravniške preiskave pa so pokazale pri njej izrazit zastoj krvi v veni safeni magni pred izlivom v veno femoralis. Zaradi pljučnih embolizmov se je zdravila tudi na Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku, kjer je bila podana diagnoza, da gre za posttrombotski sindrom v venah leve goleni in medenice. Tožnica trdi, da je temu vzrok nestrokovna operacija oziroma nepravilno zašitje ran po operaciji, ko je bila zajeta tudi globinska vena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek že po temelju, potem ko je izvedlo dokaz z izvedencem ginekologom doc. dr. B.G. Iz mnenja tega izvedenca izhaja (list. št. 21), da izvedenec ne more iz dokumentacije jasno razbrati, ali je nujna operacija izvenmaternične nosečnosti bila faktor, ki je sprožil nastanek tromboz in se je ta proces nadaljeval še pozneje, ali pa bi do tega prišlo tudi sicer.

Pritrditi je treba stališču pritožbe, da je odločitev sodišča preuranjena in da ta dokaz ne more dati trdne osnove za zaključek, da ni vzročne zveze med operativnim posegom, ki so ga opravili zdravniki tožene stranke in sedanjimi tožničinimi težavami. Predvsem ni bila zaslišana kot stranka tožnica, ki je prosila za preložitev naroka zaradi bolezni, vendar pa je sodišče obravnavo kljub temu zaključilo (list. št. 39). S tem zaslišanjem in pa s predloženo zdravstveno dokumentacijo, ki jo kot dokaz ponuja tožnica, naj bi se ugotovilo, da nikdar pred to operacijo tožnica ni imela podobnih težav. Sodišče prve stopnje pa je prav tako zavrnilo predlagani dokaz še z drugim izvedencem medicinske stroke. Ne glede na to, da je doc. dr. B.G. kot izvedenca predlagala tožena stranka, tudi pritožbeno sodišče ne bi imelo pomislekov v nepristranskost njegovega izvedeniškega mnenja.

Vendar pa je pritrditi pritožbi, da je mnenje izvedenca ginekološke stroke za ugotovitev pravega dejanskega stanja v celoti premalo in da bo tu potrebno pribaviti še mnenje drugih strokovnjakov, nedvomno tudi specialista za ožilje. Kazalo bi morda pribaviti tudi mnenje Inštituta za sodno medicino, o čemer bo pač odločilo sodišče prve stopnje, ko bo iskalo potrebno in primerno strokovno pomoč neprizadetega strokovnjaka.

Kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, dejansko stanje torej ni v dovoljni meri ugotovljeno, da bi moglo sodišče prve stopnje z vso gotovostjo izključiti odgovornost tožene stranke za škodo, za katero tožnica zatrjuje, da ji je nastala pri operaciji pri toženi stranki, pri čemer iz spisu priloženih listin (zdravstvena dokumentacija, tudi dopis doc. dr. M.Z. na list. št. 12/a) izhaja, da tožnica opisanih težav pred navedeno operacijo ni imela. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot temelj odškodninskega zahtevka določilo čl. 170 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanaša na odgovornost delovne organizacije za škodo, ki jo povzroči njen delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. V kolikor se namreč ugotovi, da je tožeči stranki škoda dejansko nastala pri opisani operaciji, je dokazno breme na strani tožene stranke, da dokaže, da so njeni zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba.

V skladu z določilom čl. 370 Zakona o pravdnem postopku je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločati, ker niso bili prijavljeni.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia