Jedro

Za izdajo upravne odločbe, s katero je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naloženo v plačilo pravni osebi, nad katero je uveden stečaj, ni podlage.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Davčne uprave Republike Slovenije Glavni urad, L. z dne 20.12.2000 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20.12.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada M., Izpostave M. z dne 25.11.1998, s katero je ta tožeči stranki odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od poslovnih prostorov in nezazidanega stavbnega zemljišča v H. za čas od leta 1993 do leta 1997 v skupnem znesku 14.059.418,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da je tožeča stranka, ki je bila v obdobju, za katerega ji je bilo odmerjeno nadomestilo, nesporno lastnica poslovnih prostorov in zemljišča, zavezanka za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Lastnik zemljišča ali stavbe je namreč po določbi 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 v zvezi z 56. členom ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97) zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sodišče soglaša s toženo stranko, da uvedba stečajnega postopka ne vpliva na lastništvo nepremičnin in torej tudi ne vpliva na ugotovitev zavezanca. Prav tako uvedba stečajnega postopka ne vpliva na tek odmernega postopka. Za drugačno stališče ni podlage niti v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), niti v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96, 78/96 in 87/97, 91/98 in 108/99) in tudi ne v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Za navedeni postopek tudi ne veljajo pravne posledice stečaj nega postopka, ki se nanašajo na poplačilo terjatev upnikov iz stečajne mase. Po določbah ZPPSL se namreč terjatve, ki so nastale pred uvedbo stečajnega postopka, poplačajo iz stečajne mase, kolikor je upnik v predpisanem roku prijavil svojo terjatev. Okoliščina, ali je tožena stranka sporno terjatev pravočasno prijavila v stečajnem postopku, pa je stvar stečajnega postopka in na postopek, ki je predmet tega upravnega spora, ne vpliva. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor neenakopravnega obravnavanja tožeče stranke glede na druge gospodarske subjekte, zoper katere je uveden stečajni postopek, saj tožeča stranka za to ni predložila nobenih dokazov.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da uvedba stečajnega postopka sicer res, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, ne vpliva na samo lastništvo nepremičnin, odločilno pa vpliva na same terjatve in uveljavljanje ter poplačilo terjatev v stečajnem postopku. Načelo paritete upnikov, vsebovano v 10. členu ZPPSL terja, da je pravni položaj vseh upnikov v stečajnem postopku enak, ter da se vsi upniki poplačajo sočasno in sorazmerno. Terjatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bi zato morala biti, skladno z odločbo 137. člena ZPPSL, prijavljena v stečajni postopek, ter bi glede poplačil delila usodo z drugimi terjatvami upnikov. Neutemeljeno je bil tudi zavrnjen tožbeni ugovor glede neenakega obravnavanja tožeče stranke glede na druge gospodarske subjekte v stečajnem postopku. Sodišče je namreč ugovor zavrnilo, ne da bi opravilo poizvedbe pri pristojnih organih, kot je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka se sklicuje še na določbo 153. člena ZPPSL, po kateri se upravni postopek prekine z dnem začetka stečajnega postopka. Procesna predpostavka za nadaljevanje postopka je pravočasna prijava terjatve v stečajno maso, preizkus terjatve in sklep o napotitvi na nadaljevanje postopka za prerekane terjatve. Če teh predpostavk ni, tudi ni procesne predpostavke za vodenje postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek ter da tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje odločbe sodišča do plačila.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil nad tožečo stranko, kateri je bilo s sporno odločbo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, uveden stečaj. Sporno pa je, ali to dejstvo vpliva na odločitev o zadevi.

Po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da to dejstvo ne vpliva na odločitev v tej zadevi, ni pravilno. Za izdajo upravne odločbe, s katero je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naloženo v plačilo pravni osebi, nad katero je uveden stečaj, ni podlage. To izhaja iz določb ZPPSL, zlasti iz določb 10., 111. 137. in 144. člena tega zakona. Eno od temeljnih načel stečajnega postopka je načelo enakega obravnavanja upnikov. To načelo se uresničuje preko načela koncentracije. To načelo pomeni, da po začetku stečajnega postopka posamezen upnik lahko doseže poplačilo samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi ali drugega sklepa stečajnega senata. V 111. členu je določeno pravilo o prepovedi izvršb. V 137. členu je določeno, da morajo upniki prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu. Glede na navedene določbe tožeča stranka, nad katero je uveden stečaj, ne more in niti ne sme izpolniti obveznosti, ki ji je naložena s sporno odločbo. Zato prvostopni upravni organ za izdajo sporne odločbe ni imel podlage.

Ker sodišče prve stopnje navedenih določb ZPPSL ni upoštevalo in je v nasprotju s temi določbami zavzelo stališče, da uvedba stečajnega postopka ne vpliva na odločanje v postopku zaradi odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.

Ker je v tej zadevi predmet presoje le zakonitost upravnega akta, trpi - glede na določbe 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka svoje stroške postopka.