Jedro

Ker gre v konkretnem primeru za TAKO pomembno dobrino kot je človekovo zdravje, zdravje otroka, sodišče ocenjuje, da je dejanski opis težko popravljive škode, ki bi lahko nastala otroku tožnikov z izvršitvijo izpodbijane odločbe in tožnikoma, ki izvršujeta starševsko dolžnost, dovolj prepričljiv.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev odločbe Ministrstva za zdravje št. 181-77/2011/4 z dne 6. 10. 2011 zadrži do pravnomočne odločitve o tožbi.

Odločanje o stroških se pridrži do odločitve o tožbi.

Obrazložitev

1. Tožnika sta vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 181-77/2011/4 z dne 6. 10. 2011, s katero je bilo odločeno, da se pri dečku A.A., roj. ..., stanujočem ..., ne opusti cepljenje proti: hepatitisu B s ceppivom Engerix 10 ug; ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali cepivom MMRVaxpro; davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ali cepivom Adacel. Tožnika sta predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu. Hkrati s tožbo sta tožnika vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj se do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

2. V zahtevi za izdajo začasne odredbe se tožnika sklicujeta na zdravstvene razloge pri njunem sinu A.A., zaradi katerih je začasno zadržanje izpodbijane odločbe ne samo upravičeno, pač pa tudi nujno. Cepljenje njunega sina A.A. s cepivom Boostrix ali Adacel, cepivom Priorix ali MMRVaxpro ter s cepivom Engerix bi zaradi bolezni in zdravstvenega stanja otroka zelo verjetno povzročilo težko popravljivo škodo na njegovem zdravju. Posledica cepljenja bi lahko bila huda okvara otrokovega zdravja, začasna opustitev cepljenja na podlagi začasne odredbe pa na drugi strani ne bi imela nikakršnih posledic. Tožnika opisujeta omenjene vrste cepiva ter možnosti stranskih učinkov pri navedenih cepivih. Pojasnjujeta, da je njun sin A.A. srčni bolnik z rezidualnim VSD po dveh operacijah srca. Po zadnji operaciji je bil zaradi infekcije z visoko temperaturo zdravljen z antibiotikom Amoksiklav. Po cepljenju je doživel reakcijo in kasneje ponavljajoče se infekcije z zatečenimi bezgavkami, ki so otipljive še danes. Dejstvo je, da je otrok reagiral na cepivo in da se mu je po cepljenju kronično poslabšalo stanje imunskega sistema, saj zelo pogosto oboleva. Med stranskimi učinki cepiv je tudi zatekanje limfnih vozlov in drugih tkiv, infekcije dihal in gripi podobni simptoni ter okvare srca. Glede na zdravstveno stanje in opozorila proizvajalcev cepiva bi morala zdravnica pred cepljenjem opraviti temeljiti pregled otroka in upoštevati tudi razloge za opustitev cepljenja. Zdravnica teh preiskav ni opravila in navodil proizvajalcev cepiv ni upoštevala. Zaradi bolezni in slabega zdravstvenega stanja sina A.A. ter glede na lastnosti cepiv obstoja velika verjetnost, da bi pri otoku po cepljenju prišlo do hudih reakcij in stranskih učinkov. Cepljenje pri sinu A.A. bi predstavljalo večje tveganje kot začasna opustitev cepljenja, posledic cepljenja pa v večini primerov več ni mogoče odpraviti. Tožnika se pri tem sklicujeta tudi na sodno prakso v vsebinsko podobnih zadevah. Tožnika predlagata, da sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi in zadrži izvršitev izpodbijane odločbe ali pa začasno uredi stanje. Predlagata tudi, da se jima povrnejo stroški v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da izdaji začasne odredbe s katero bi sodišče odložilo izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu, ne nasprotuje.

4. Sodišče je zahtevi tožnikov za izdajo začasne odredbe ugodilo iz naslednjih razlogov:

5. Institut začasne odredbe je namenjen učinkovitemu sodnemu varstvu. Tožniku mora biti omogočeno, da bo lahko morebiti v sodnem postopku priznane pravice tudi uveljavil. Po določbi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa izhaja, da tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

6. Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe težko popravljiva škoda, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta. Trditveno in dokazno breme o takšni škodi je na strani tožnika. Tožnika potrebo po izdaji začasne odredbe utemeljujeta predvsem z zdravstvenim stanjem njunega sina v povezavi z reakcijo na cepivo, saj navajata, da je imel po cepljenju reakcijo in kronično poslabšanje imunskega sistema, o čemer prilagata določene listine (zdravniški izvidi). Zato obstoja verjetnost, da bi pri njunem sinu po cepljenju prišlo do hudih reakcij in nepopravljivih posledic.

7. Če so škodljive posledice v poslabšanju zdravstvenega stanja, po sodni praksi za izdajo začasne odredbe zadostuje najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takšnih posledic prišlo. Ker gre za tako pomembno dobrino kot je človekovo zdravje, v konkretni zadevi zdravje otroka, sodišče ocenjuje, da je dejanski opis težko popravljive škode, ki bi lahko nastala otroku tožnikov z izvršitvijo izpodbijane odločbe in tožnikoma, ki izvršujeta starševsko dolžnost, dovolj prepričljiv. Pri tem se v tej fazi postopka sodišče ne spušča v presojo navedenih zdravstvenih težav sina tožnikov v povezavi s cepljenjem, kot tudi ne v presojo mnenja strokovne komisije za cepljenje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožena stranka, ki je specializiran organ za varstvo zdravja v smislu širšega javnega interesa v zvezi s cepljenjem otrok, je v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navedla, da predlagani začasni odredbi ne nasprotuje. Poleg tega bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, zaradi česar načelo sorazmernosti v konkretnem primeru govori v prid varstvu interesov oziroma pravic tožnikov. Neposrednih nasprotnih strank v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki ne bi bile zajete že v okviru koncepta varstva javnih koristi, pa v konkretnem primeru ni.

8. Glede na navedeno je sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 izdalo zahtevano začasno odredbo.

9. Odločanje o stroških si je sodišče pridržalo do odločitve o tožbi (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)