Jedro

Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: - da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka): - da se za čas od 23.5.2023 do 23.11.2023 podaljša zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda X.; X. jo je dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je dolžan obvestiti sodišče in predlagatelja. Do tedaj se nasprotna udeleženka zadrži v Univerzitetni psihiatrični kliniki A., brez možnosti odpusta (II. točka izreka).

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. V pravočasno vloženi pritožbi navaja, da je že več kot tri leta v bolnišnici A., ker je vzela drogo amfetamin in tri dni ni spala. Drogo je vzela le enkrat mesečno, ko je dobila denar. Zadržana naj bi bila le nekaj dni, pa se je dr. B. B. – zaradi abstiniranja – odločil za daljše zadržanje. Večkrat se je pritožila, vendar se je dr. B. B. odločil, da jo bo zaščitil tako, da jo bo poslal v socialno varstveni zavod. Ker so čakalne vrste dolge, je čakala dve leti. Meni, da čakanje ne pride več v poštev, saj je na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice že skoraj 4 leta, komuna pa traja 3 leta. V teh 4 letih se je marsikaj spremenilo; ima zdravila za zdravljenje celic, ki povzročajo odvisnost. Nima želje po drogah. Tudi nočnih mor in groznih misli ne, saj je vestna pri jemanju terapije. Z denarjem upravlja mama; tako bo tudi v bodoče, ko bo odpuščena. Droge ne misli več jemati, ker je v zadnjih letih dozorela in začela drugače gledati na stvari ter drugače razmišljati. Ima realne cilje. Iskala bi zaposlitev za 4 ure. Papirje in finance bi še vedno urejala mama; očetu, ki živi v spodnjem stanovanju, bi krila stroške bivanja. Z očetom in mačeho se sedaj bolje razume. Še cenejša možnost bi bilo bivanje s cimro na Primorskem, saj bi si delili stanovanjske stroške; mesečno bi ji ostalo 300- EUR za preživetje. Želi si bivati na Primorskem. Najraje pa bi šla domov in se preko invalidskega podjetja zaposlila za 4 ure; lahko v trgovini. Jemala bi terapijo, obiskovala svojo psihiatrinjo. Opravljala bi urinske teste na drogo. Pomembno je, da ima doma dozirno škatlico, da lahko terapijo pripravi za teden dni vnaprej. Ne ogroža ne sebe ne drugih. Zgolj enkrat je zaspala s cigareto in zažgala jogi. To se ne bo ponovilo, ker kadi samo še vape, cigaret pa ne več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki Pr 22/2021 z dne 25.11.2021 je bila nasprotna udeleženka za čas od 25.11.2021 do 25.11.2022 sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda X. Zaradi prezasedenosti jo je bil dom dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu po sodnih sklepih, do tedaj pa je zadržana pri predlagatelju, brez možnosti odpusta. S sklepom Pr 22/2021 z dne 21.11.2022 je bilo zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda podaljšano, nasprotna udeleženka pa na sprejem v socialno varstveni zavod še vedno čaka pri predlagatelju, v psihiatrični bolnišnici.

5. Predlagatelj je 8.5.2023 podal predlog za podaljšanje zadržanja nasprotne udeleženke pod nadzorom. Na osnovi tega predloga je sodišče prve stopnje preverilo, ali še obstajajo zakonski pogoji za zadržanje nasprotne udeleženke v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Tudi v primeru podaljšanja zadržanja varovane osebe na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda morajo obstajati s 74. čl. Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr predpisani pogoji. Sodišče podaljšanje dovoli na podlagi drugega odstavek 77. čl. ZDZdr in prvega odstavka 75. čl. ZDZdr, če pogoji za zadržanje še obstajajo: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo motno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožana ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da vsi zakonski pogoji za zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še vedno obstajajo. Vsi, zgoraj našteti pogoji, so kumulativno izpolnjeni. Kljub jemanju predpisane terapije se zdravstveno stanje nasprotne udeleženke ni spremenilo tako, da bi bila sposobna za samostojno življenje. Diagnosticirano ima že kronificirano obliko paranoidne shizofrenije. Do kronifikacije je prišlo zaradi opuščanja zdravil v domačem okolju in zlorabe drog. Z zdravljenjem in abstinenco od drog je nasprotna udeleženka dosegla remisijo, vendar so kognitivne motnje ter slabša kritičnost do narave bolezni še prisotne. Remisijo je nujno vzdrževati. Njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja je še hudo motena, zato bi pod vplivom bolezenskih simptomov in tveganja ponovne zlorabe drog hudo ogrožala svoje zdravje in življenje (predoziranje, zastrupitev). Njeno zdravje bi bilo ogroženo tudi z opustitvijo medikamentalne terapije. Za samostojno življenje – zaradi visoke tveganosti ponovne zlorabe drog in opuščanja terapije – ni sposobna. Njeno ogrožanje je posledica duševne bolezni.

7. Ni mogoče pritrditi pritožnici, da se je v letih zdravljenja njeno zdravstveno stanje spremenilo tako, da želje po drogah nima več in je zdravila sposobna samostojno jemati. Subjektivni oceni sposobnosti, ki jo podaja, ni mogoče slediti. Vpliv drog v preteklosti minimalizira, svoje sposobnosti abstiniranja od drog in rednega jemanja zdravil precenjuje. Dejstvo, da z njenim denarjem razpolaga mama, ni okoliščina, ki bi ji onemogočila dostop do prepovedanih drog. Iz mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke je razvidno in tudi pritožbene navedbe potrjujejo, da je do svojega stanja nekritična. Tudi pritožbeno sodišče – enako kot prvostopenjsko – sledi izvedenki psihiatrične stroke, da obstaja visoko tveganje ponovne zlorabe drog in opustitve jemanja zdravil. V pritožbi izražena pripravljenost abstiniranja od drog in jemanja zdravil je sicer iskreno podana, ni pa uresničljiva zaradi pritožničine nesposobnosti sprejemanja zavestnih in voljnih odločitev, kar je pogojeno z duševno motnjo. Pritožničina želja za vrnitev v domače okolje ali v bivanjsko skupnost s prijateljico zato ni uresničljiva. Varstva, kakršnega potrebuje, ji – zaradi narave njene bolezni in potrebe po stalnem nadzoru – izven varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda ni mogoče nuditi.

8. V pritožbi nasprotna udeleženka pravilno izpostavlja, da je že več let – od 29.3.2021 – nameščena v psihiatrični bolnišnici. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno; od 25.11.2021 zdravljenje ni več potrebno. V psihiatrični bolnišnici – pri predlagatelju – je nameščena zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov. Prostorske in kadrovske zmožnosti sprejemanja oseb z motnjami v duševnem zdravju verificiranih socialno varstvenih zavodih oz. v njihovih varovanih oddelkih so zapolnjene. Čaka na sprejem v socialno varstveni zavod X., kjer je druga v čakalni vrsti za sprejem (med ženskami). Glede na sodno prakso1 ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 30. čl. ZDZdr in 42. čl. ZNP-1 pritožba zavrnjena.

1 Odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 351/2013 in II Ips 114/2016, II Ips 51/2019, odločba VSL I Cp 2679/2016 in druge odločbe