Jedro

Organ za BPP je dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da se organ za BPP ne bi smel spuščati v vsebino izrednega pravnega sredstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da s tem organ za BPP krati pravice do poštenega pravnega sredstva in do poštenega sojenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, t.j. za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 42/2013 z dne 3. 7. 2013, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 199/2011 z dne 4. 10. 2012. V obrazložitvi citira določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter pojasnjuje, da je v skladu s 370. členom ZPP revizijo mogoče vložiti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (med drugim) iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ni pa je mogoče vložiti iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tako organ za BPP ugotavlja, da očitki, ki jih tožnik navaja v svojih vlogah in se nanašajo na dejstva, da sodnica ni ugotavljala materialne resnice, ker je zavrnila tožnikov zahtevek iz razloga, ker ga ni dokazal, niso utemeljeni, kar je ocenilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi II Cp 42/2013, ko je navedlo, da je stališče nedokazanosti trditev o nedopustnem ravnanju toženke pravilno. Sicer pa se očitki tožnika sodnici in odvetniku po vsebini nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa se z revizijo ne more izpodbijati. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (neizvedbe dokazov, predlaganih s strani tožnika) pa po mnenju organa za BPP niso utemeljene, saj v postopku ni potrebno izvesti dokazov o dejstvih, ki niso pomembna za odločitev o zadevi, pri čemer tožnik ne zatrjuje, da konkreten dokaz o pravno pomembnem dejstvu ne bi bil izveden. Tožnikov očitek glede bistvenih kršitev pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa organ za BPP označi kot pavšalnega in nekonkretiziranega oziroma neobrazloženega, pri čemer iz sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je preverilo in potrdilo drugostopno sodišče, takšne trditve po mnenju organa za BPP ne izhajajo. Enako velja glede očitka zmotne uporabe materialnega prava. Tako organ za BPP zaključi, da razlogi za vložitev revizije, ki bi imeli izglede za uspeh oziroma bi bili pravno utemeljeni, niso podani, zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo, v kateri navaja, da ni prava uka oseba, zato prosil sodišče, da mu dodeli BPP, da bo revizijo pravilno popravil. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha in tako dokazal, da so navedbe organa za BPP netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore. Po njegovem mnenju organ za BPP razlaga svoje trditve in argumente za zaščito svojih interesov na način, ki tožniku povzroča vedno večjo stisko. Organ za BPP vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Poudarja, da organ za BPP napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh. Poleg tega svojih trditev niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Če bi mu organ za BPP dodelil odvetnika, bi le-ta v reviziji navedel dejstva, ki so z nepoštenim in krivičnim sojenjem nastala, torej v skladu s 370. členom ZPP zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker pa tožnik ni odvetnik, odvetnika ni dobil, niti ne pozna zakonodaje, tako popolne vloge za dodelitev BPP ni mogel posredovati. Ker nima pravniškega državnega izpita, sam izrednega pravnega sredstva ne more vložiti. Izpostavlja tudi, da je brez svoje krivde ostal brez premoženja ter možnosti za zaslužek in si odvetnika ne more privoščiti. Prav tako dodaja, da je zaprosil do sedaj za dodelitev odvetnika za več kot šest revizijskih postopkov, organ za BPP pa se povsod izgovarja na to, da zadeve nimajo izgleda za uspeh. Meni, da se organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani ne bi smel pri vlaganju izrednih sredstev spuščati v vsebino in še manj, da odloča o dopustnosti takih vlog, saj s tem krati pravico do poštenega pravnega sredstva in pravico do poštenega sojenja. Takšne odločbe bi bilo potrebno takoj zavreči. Prepričan je, da je upravičen do BPP in bi jo v pravni demokratični državi tudi dobil. Sodišču torej smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti vseh stroškov in sodnih taks v zadevi.

Toženka odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, saj je prejemnik socialne denarne pomoči. Sporno pa je, ali izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Po določbi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek istega člena tega zakona pa med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po citirani določbi se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, t.j. uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, saj prosilec glede presoje smiselnosti vložitve pravnega sredstva ne more biti v ugodnejšem položaju od oseb, ki pravno pomoč financirajo z lastnimi sredstvi. Tako je organ za BPP po citirani določbi 24. člena ZBPP dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi. Tako po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani ne bi smel spuščati v vsebino izrednega pravnega sredstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da s tem organ za BPP krati pravice do poštenega pravnega sredstva in do poštenega sojenja.

Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da so razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil (glej 6. do 9. točko obrazložitve izpodbijane odločbe). Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, češ da napačno ugotavlja, da ni izgleda za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza, pač pa, kot navedeno, le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na povedano nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se v celoti, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi s predlogom za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje. Zato sodišče o tem predlogu ni posebej odločalo.

Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.