Jedro

Dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND.

Podane so konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 3. 10. 2022, s katerim je nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 mesecev prepovedalo (1) približevati se in zadrževati se v bližini Osnovne šole na razdalji, manjši od 100 metrov, (2) navezovati stike z mld. A. A., roj. 2015, na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb in (3) vzpostavitev vsakršnega srečanja z mld. A. A. Za primer kršitve prepovedi je izreklo denarno kazen v višini 500 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper sklep Okrožnega sodišča v ... V N 481/2022 z dne 3. 10. 2022 ugodi, omenjeni sklep razveljavi, predlog za izrek ukrepov po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v celoti zavrne ter predlagatelju naloži povrnitev stroškov nasprotnemu udeležencu.

Sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec, ker naj bi že iz ostalih dokazov izhajalo, da ugovor ni utemeljen. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ni res, da naj bi bila nasprotnemu udeležencu očitana dejanja predmet uradne preiskave storitve kaznivega dejanja, saj do sklepa o uvedbi preiskave, s katerim se začne kazenski postopek, doslej ni prišlo. Ni jasno kakšne ustne poizvedbe, ki jih sodišče omenja v 4. točki obrazložitve, so bile opravljene pri Okrožnem državnem tožilstvu v ... Pritožnik se zato nima možnosti opredeliti do tega dokaza. Ni res, da se bo v postopku po vloženi zahtevi za preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja presojalo, ali se bo kazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca nadaljeval ali ne, saj se sploh še ni začel. Glede na to je neresničen in protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi vzporedno tekel postopek preiskave kaznivega dejanja, saj se preiskava še ni začela in ni nujno, da bo uvedena. Absolutno ni res, da naj bi bil podan utemeljen sum, da je nasprotni udeleženec storil kaznivo dejanje spolne zlorabe na škodo mld. A. A. Utemeljen sum je podan šele takrat, ko sodišče izda sklep o preiskavi. Glede na navedeno je napačen zaključek sodišča, da naj bi bil podan dokazni standard utemeljenega suma, ki naj bi ustrezal dokaznemu standardu verjetnosti v tem postopku. Tudi sicer sodišče ni vezano na ugotovitve državnega tožilstva v zahtevi za preiskavo in bi moralo vsebinsko odločiti o ugovoru. Ker izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, je nasprotnemu udeležencu onemogočeno učinkovito varstvo njegovih pravic. Kršene so tudi njegove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS.

Ni res, da je mati mld. A. A. stopila na stran nasprotnega udeleženca, stopila je na stran resnice in zavarovala svoje otroke. Hčeri in sinu je zagotovila psihološko obravnavo, v zvezi s čimer pritožnik prilaga psihološki mnenji z dne 4. 11. 2022, ki ju v pritožbi tudi povzame. Ob pregledu mld. A. A. pri Službi za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike ni bila ugotovljena prisotnost psihopatologije, iz mnenja izhaja, da trenutno ne potrebuje pedopsihiatričnega vodenja. Iz vseh pridobljenih strokovnih mnenj izhaja, da pri mld. A. A. ni znakov spolne zlorabe. Ker imajo ugotovitve strokovnjakov večjo težo kot predlagateljevo sklicevanje na splošno prepričanje, da otroci ščitijo bližnje, ki jih spolno zlorabljajo, je podana večja (več kot 50 %) verjetnost, da do spolne zlorabe ni prišlo.

Prepoved gibanja v bližini šole, ki jo obiskuje A. A., je ne ščiti v popoldanskem času, poleg tega pa bistveno posega v pravico do družinskega življenja nasprotnega udeleženca, ki bi se lahko s svojo biološko hčerko B. B. srečal v okolici šole. Zaključek, da se lahko najdejo druge lokacije za te stike, je pavšalen in v nasprotju z dejanskim stanjem. Stiki med njima so bistveno ovirani, ker oče mld. A. A. izvršuje stike okrnjeno, zaradi česar so okrnjeni stiki nasprotnega udeleženca z B. B. 3. Nasprotni udeleženec je izven pritožbenega roka vložil še dopolnitev pritožbe z novim dokazom.

4. Pritožba in dopolnitev pritožbe sta bili vročeni v odgovor predlagatelju, ki se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Dopolnitve pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker v njej ni navedenih nobenih trditev, ki bi pritožbenemu sodišču omogočile presojo izpolnjenosti pogojev iz tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Postopki po ZPND so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo.

8. S sklepom z dne 3. 10. 2022 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo v 1. točki obrazložitve tega sklepa navedene ukrepe (prepovedi), ker je s stopnjo verjetnosti zaključilo, da je bila mld. A. A. (rojena 2015) v obdobju zadnjih 6 mesecev večkrat žrtev spolnega nasilja, ki ga je z različnimi dejanji nad njo izvajal nasprotni udeleženec. Odločitev je oprlo na navedbe in dokaze predlagatelja, ki je bil obveščen, da kriminalisti PU ... obravnavajo sum spolne zlorabe mladoletne deklice.

9. Iz razlogov izpodbijanega sklepa (8. točka obrazložitve) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo v bistvenem zato, ker je po prejeti kazenski ovadbi Okrožno državno tožilstvo v ... pri Okrožnem sodišču v ... vložilo zahtevo za preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, na škodo mld. A. A., dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah pa zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND. Ker vzporedno teče postopek preiskave, v katerem bo po izvedbi preiskovalnih dejanj odločeno, ali se bo kazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca nadaljeval ali ne, sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni posebej presojalo ugovornih trditev (in dokazov), da se očitana dejanja spolne zlorabe niso zgodila.

10. Čeprav je sodišče prve stopnje netočno uporabilo nekatere kazenskopravne termine1, pa ni mogoče mimo dejstva, da so organi pregona (policija in tožilstvo) zahtevali uvedbo preiskave. Utemeljen sum je res podan šele takrat, ko sodišče izda sklep o uvedbi preiskave, vendar mora državni tožilec že v zahtevi za preiskavo (med drugim) navesti okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, ter pregledno navedene oziroma označene in določno opredeljene dokaze, ki utemeljujejo sum, da je oseba, zoper katero se zahteva preiskava, storila določeno kaznivo dejanje (tretji odstavek 168. člena Zakona o kazenskem postopku). Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da policija in tožilstvo v tej fazi postopka ocenjujeta, da obstaja utemeljen sum, da je nasprotni udeleženec storil kaznivo dejanje na škodo mld. A. A. Kazenskopravna distinkcija med razlogi za utemeljen sum in utemeljenim sumom za obravnavani postopek po ZPND2 nima takšne teže, kot želi prikazati pritožba. V sodni praksi3 je bilo na primer celo že zavzeto stališče, da že najmanjši sum na spolno zlorabo otroka sodišču ne dopušča sprejema odločitve o (nenadzorovanih) stikih, pri čemer pritožbeno sodišče dodaja, da nasprotni udeleženec, ki je (sedaj že nekdanji) partner A. A. matere, pravice do stikov z mld. A. A. nima.

11. Po presoji pritožbenega sodišča so v obravnavani zadevi poleg vzporednega teka predkazenskega postopka podane tudi druge okoliščine, ki podpirajo zaključek o verjetnosti in upravičujejo izrečene ukrepe. Kot je razvidno iz dokaznega gradiva predlagatelja, predvsem iz sklepa Okrožnega sodišča v ... II Kpd 000/2022, je mld. A. A. dejanja spolne zlorabe4 opisala partnerki starega očeta, ta je povedala staremu očetu, on pa očetu mld. A. A. V prostorih CSD je mld. A. A. strokovnim delavkam interventne službe povedala, da se z nasprotnim udeležencem masirata in da je enkrat prišel k njej v sobo in se ulegel nanjo, bilo je boleče, oba sta bila oblečena samo v gate. Ko jo je kriminalistka vprašala, če razen po hrbtu in nogah še kje drugje masira nasprotnega udeleženca, je deklica pokazala mednožje in začela jokati. Pritožbeno sodišče (enako kot preiskovalna sodnica, ki je podaljšala ukrep prepovedi približevanja), ocenjuje, da gre za konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.

12. Sodišče prve stopnje res ni obravnavalo ugovornih trditev in dokazov5, vendar s tem ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka in ni kršilo ustavnih pravic nasprotnega udeleženca. Po določbah ZPND mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga oziroma ugovora. Nujno potrebni dokazi z vpogledom v listine pa so bili izvedeni.

13. Eno od temeljnih načel ZPND je načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti nalaga državnim organom, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pretirano poseženo v pravico do svobode gibanja in pravico do družinskega življenja nasprotnega udeleženca, ker se zaradi izrečene prepovedi v popoldanskem času ne more v okolici šole srečevati z biološko hčerjo B. B., staro približno 15 mesecev. Ustaljenost lokacije6 ne pomeni, da pritožnik in C. C. ne bi mogla najti druge primerne lokacije za stike z njuno skupno hčerjo. V okoliščinah konkretnega primera, ko sta biološka starša7 mld. A. A. začela dvomiti v resničnost njenih izjav sorodnikom in CSD, je naloga predlagatelja (starša nista želela predlagati podaljšanja ukrepa) in sodišča, da deklico zaščiti. Njene koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca (5. člen ZPND), zato mora slednji trpeti poseg v pravico do gibanja oziroma pravico do družinskega življenja, ki po presoji pritožbenega sodišča, tudi glede na dolžino trajanja (6 mesecev), ni pretiran.

14. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. V postopkih po ZPND sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND), poleg tega pa pritožnik s pritožbo ni uspel. 1 Na primer, da vzporedno teče postopek preiskave (ki še ni bila uvedena) in da se bo presojalo, ali se bo kazenski postopek nadaljeval (ki še ni bil začet). 2 Postopek po ZPND je namenjen varstvu žrtev nasilja v družini in da mladoletni otroci uživajo še posebno varstvo pred nasiljem (4. člen ZPND). 3 Sicer ne v postopku po ZPND, ampak pri odločanju o začasnih odredbah glede stikov (VSL sklep IV Cp 2274/2018 z dne 20. 12. 2018), oba postopka pa sta nujna, hitra, sumarna in namenjena začasnemu urejanju razmerij. 4 Da nasprotnemu udeležencu paše, če ga masira po mednožju; da tudi on njo otipava po luliki; da jo včasih vzame v drugo sobo, kjer sleče spodnje hlače, ona pa z rokami objame njegovo splovilo in drgne gor in dol, dokler nima vseh mastnih rok. 5 Nasprotni udeleženec je trdil: da je že od A. A. prvega leta skrbel zanjo, prevzel je vlogo očeta; da deklica potrebuje veliko pozornosti in pogosto želi telesni stik (objemanje, poljubljanje, masiranje); da je nagnjena k zavajanju in izmišljevanju; da je bratu D. D. (rojenemu 2013) kasneje povedala, da se je o dogodku z nasprotnim udeležencem zlagala ipd. V dokaz je predložil tudi poročilo o kliničnopsihološkem pregledu, iz katerega izhaja, da pri njemu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na patološko nagnjenost do otrok (ki ima naravo navedb). 6 V ugovoru je trdil, da je imel do 3. 10. 2022 možnost stike z B. B. izvrševati na šolskem igrišču. 7 Ki sta sicer sodelujoča in sta skrbno s pomočjo strokovnjakov pristopila k reševanju delikatne družinske situacije.