Jedro

Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu, v točkah II, III, IV in V izreka, potrdi.

II. Pritožba zoper točko VI. izreka izpodbijane sodbe se zavrže. III. Pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama (točka I. izreka) ter odločilo, da se mladoletni otrok Ž.x. (v nadaljevanju otrok), roj. 2. 10. 2012 dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu (točka II. izreka), mati pa je od vložitve tožbe dalje dolžna plačevati preživnino za otroka v višini 70,00 EUR mesečno, v nadaljevanju pa vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer je tožbeni zahtevek za plačevanje preživnine v znesku 70,00 EUR do 150,00 EUR zavrnilo, odločilo pa še je, da se stiki med materjo in otrokom določijo tako, da otrok preživi teden dni pri materi, teden dni pri očetu, kot do sedaj, upoštevaje, da je otrok pri očetu v tednu, ko je le-ta v službi dopoldan in naslednji teden pri materi ter da se pri določitvi upoštevajo izvenšolske dejavnosti otroka, za kar sta dolžna poskrbeti starša, pri čemer prevzem oziroma oddaja potekata v ponedeljek zjutraj, ko jo starš pripelje v šolo, glede praznikov le-te preživlja otrok izmenjaje, enkrat pri očetu, drugič pri mami, počitnice pa polovico pri enem in polovico pri drugem, telefonski stiki se izvedejo zgolj na pobudo otroka (točka IV. izreka).

Tožbeni zahtevek tožeče stranke, matere S.x. je v celoti zavrnilo (točka V. izreka), hkrati pa zavrnilo še predlog za izdajo začasne odredbe tožene stranke, očeta (točka VI. izreka) ter nazadnje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške (točka VII. izreka).

2. Zoper to sodbo se zoper odločitev, vsebovano v točkah II, III, IV, V in VI izreka pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka po tožbi in tožena po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega dostavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev v nov postopek, podrejeno pa predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se otrok dodeli njej v vzgojo, varstvo in oskrbo, da je oče dolžan plačevati za otroka 180,00 EUR preživnine mesečno, da se v tej posledici na novo uredijo stiki ter se v celoti zavrne zahtevek po nasprotni tožbi. Razveljavitev predlaga zaradi tega, da se bo zadeva v novem postopku obravnavala na podlagi določb novega Družinskega zakonika (drugi odstavek 290. člena ZPP), ki predvideva skupno starševstvo. Slednje je izvedenka Ž.x. (v nadaljevanju izvedenka) poudarjala kot najboljšo rešitev za otroka in zato dodelitev otroka očetu ni izvedena v največjo otrokovo korist. Poleg tega se preko stikov posnema skupno skrbništvo, kar ni materialnopravno pravilno, saj v kolikor otrok preživi pri obema staršema polovico časa, bi ga bilo potrebno dodeliti obema, kakor tudi obveznost plačevanja preživnine. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in očetu dodelilo otroka, ki je imel pred tem izrečeno prepoved približevanja, poleg tega je vzelo tudi iz konteksta mnenje izvedenke, ki je sicer vztrajno ugotavljala, da sta oba starša enako primerna za vzgojo otroka in predlagala sostarševstvo. V posledici napačne odločitve o dodelitvi otroka očetu, pa je tudi preživninska obveznost, naložena materi, naložena nepravilno. Sodišče je kršilo standard največje koristi otroka iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), prav tako pa tudi določbe ZPP, saj ni izvedlo vseh dokazov, potrebnih za razjasnitev dejanskega stanja. Tako ni zaslišalo prič D.x. in S.x., pri čemer bi bilo zaslišanje polsestre mladoletne Ž. ključno in odločilno za presojo odnosa Ž. do matere in polsestre T. Dalje meni, da je zavrnitev zahtevka v točki V izreka povsem neutemeljena, saj bi sodišče kvečjemu moralo zavrniti zahtevek po nasprotni tožbi in torej manjka zavrnitev tega zahtevka, sodišče tako ni ugodilo ne zahtevku po tožbi, ne zahtevku po nasprotni tožbi, našlo je neko vmesno varianto samo, s čimer je podana kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 2. člena ZPP, po katerem sodišče odloča le v okviru postavljenih zahtevkov, ki je sicer v družinskih zadevah omejeno, pa vendarle je o zahtevku potrebno odločiti. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka po tožbi in tožeča po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec) v odgovoru na pritožbo v celoti obrazloženo prereka pritožbene graje kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru se na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)1, ob dejstvu, da je bil postopek začet pred začetkom uporabe tega zakonika pred pristojnim sodiščem2, dne 25. 4. 20183, za odločanje v tej zadevi uporabi ZZZDR4 ter ZPP na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 215 člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)5. 6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže, hkrati pa, da se njun skupni otrok (hči Ž., stara 6 let) dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu, materi določilo višino preživnine v višini 70,00 EUR mesečno (od vložitve tožbe) ter določilo obseg in način izvajanja stikov obeh staršev z otrokom, pri čemer je stike uredilo na ta način, da je otrok dejansko polovico časa pri materi, polovico pa pri očetu.

Glede odločitve v točki VI izreka izpodbijane sodbe:

7. Sodišče prve stopnje je v točki VI izreka odločilo o s strani očeta predlagani začasni odredbi z dne 2. 10. 2018 in jo zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje je o predlagani začasni odredbi odločilo s sodbo namesto s sklepom6, vendar pa slednje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da predlogu za izdajo začasne odredbe ni bilo ugodeno, predlog pa je bil podan s strani očeta, zato na strani matere (pritožnice) ni pravnega interesa izpodbijani odločitev s pritožbo, njena pritožba je zato v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), sodišče druge stopnje jo je v tej posledici zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).7 Glede odločitve v točkah II, III, IV in V izreka izpodbijane sodbe:

10. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, niti tistih, na katere se v pritožbi sklicuje tožnica in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Razloge v svoji odločitvi je skrbno in argumentirano obrazložilo, sodišče druge stopnje se jim v celoti pridružuje, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbene graje.

Glede dodelitve otroka očetu in določitve stikov:

11. Pritožbeno zavzemanje za razveljavitev izpodbijane sodbe zaradi možnosti uporabe določb Družinskega zakonika ne more vzdržati resne presoje. Res je, da DZ v prehodni določbi drugega odstavka 290. člena izrecno določa, da se v takem primeru postopek nadaljuje po določbah DZ, vendar pa je možnost določitve skupnega starševstva določena že v do uveljavitve DZ veljavnem ZZZDR (prvi odstavek 105. člena ZZZDR).8 Vsebinsko enaka pa je določba pravega odstavka 138. člena DZ.9 Določitev skupnega starševstva je torej možna tako po določbah ZZZDR, kakor tudi po določbah DZ.

12. Predpostavka za določitev skupnega starševstva je sporazum med obema staršema, kajti za uspešno izvedbo skupnega varstva in vzgoje otrok je potrebna visoka raven sporazumevanja in usklajevanja med staršema, tako glede vsakodnevnih kot tudi glede pomembnejših dolgoročnih odločitev, ki so povezane z otrokom.10 Ta predpostavka pa v obravnavanem primeru ni izpolnjena. Sodišče prve stopnje se je do tega obrazloženo opredelilo v točki 18 v zvezi s točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe. Na podlagi mnenja izvedenke, uradnih poizvedb pri CSD in Osnovne šole M. je ugotovilo, da komunikacija med staršema ni najboljša, saj med njima pri izvajanju varstva in vzgoje ter oskrbe mladoletne Ž. prihaja do določenih težav, zato skupno starševstvo zaenkrat ni možno. Res je, da stiki na način, kot so določeni, posnemajo skupno starševstvo, vendar dejansko gre za deljeno izvajanje starševstva, pri čemer je pri očetu zanjo bolje poskrbljeno, zato je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da se otrok dodeli očetu.11 Sodišče prve stopnje torej svoje odločitve o tem, komu bo dodelilo otroka, ni oprlo na morebitno prekomerno uživanje alkohola na strani matere, niti dejstva, da mladoletna Ž. nima pristnega in lepega odnosa s svojo polsestro, zato so tovrstne pritožbene graje povsem neutemeljene. Prav tako sodišču prve stopnje ni moč očitati, da bi mnenje izvedenke vzelo zgolj iz konteksta, saj naj bi izvedenka ugotavljala, da sta oba starša enako primerna za vzgojo otroka. Izvedenka je namreč na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko je bila zaslišana, povedala, da je za otroka večja stabilnost pri očetu, da pa je za otroka koristno tudi, da preživlja pri obeh starših enako časa, pri čemer je tudi otrok izrazil enako željo. Vse navedeno je bilo merilo sodišču prve stopnje za odločitev, da se otrok dodeli očetu, hkrati pa tudi, da se ohranijo stiki v do tedaj izvajani obliki12, in sicer da je otrok polovico časa pri enem in polovico časa pri drugem staršu. 13. S tem je bilo odgovorjeno na vsa pritožbena izvajanja v zvezi z dodelitvijo in pa stiki staršev z otrokom, posledično pa se kot neutemeljena izkaže pritožbena graja o tem, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni zaslišalo dveh prič (D. B. in S. Z.), pri čemer pritožba niti ne konkretizira v čem naj bi ti dve priči razjasnili dejansko stanje. Kolikor se slednja nanaša na vprašanje odnosa med Ž. in njeno polsestro, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je že izvedenka povedala, da imata lep odnos, vendar pa slednje v ničemer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o tem, komu se otrok dodeli oziroma glede določitve stikov.

14. Pritožba v obsegu grajanja odločitve o dodelitvi otroka očetu in ureditvi stikov, iz navedenih razlogov ni utemeljena.

O preživnini:

15. Sodišče prve stopnje je v točki III izreka izpodbijane sodbe odločilo, da je mati dolžna plačevati za hčerko 70,00 EUR mesečne preživnine, in sicer od vložitve tožbe dalje.

16. Pritožba odločitev o plačevanju in višini preživnine graja zgolj posledično iz razloga, ker je sodišče prve stopnje napačno dodelilo otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu, namesto materi. Ker pritožba drugih konkretnih razlogov v zvezi z določeno preživninsko obveznostjo nima, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je mati za otroka dolžna plačevati preživnino, saj bo moral oče, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo, poskrbeti za otrokovo obleko, obutev, osebno higieno, stroške šole in športnih dejavnosti ter razvedrila, hkrati pa tudi za strošek prehrane v šoli, je torej pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora mati k tem izdatkom za otroka mesečno prispevati, ne pa tudi za otrokove stroške bivanja in hrane doma, upoštevaje pri tem, da je enako časa tako pri enem kot pri drugem staršu (glej točko 19 obrazložitve izpodbijane sodbe).

17. Pritožba zoper odločitev o preživnini iz navedenih razlogov ni utemeljena.

O postavljenih tožbenih zahtevkih po tožbi in nasprotni tožbi:

18. Pritožba graja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o obeh tožbenih zahtevkih, zavrnilo je sicer tožbeni zahtevek po tožbi, ne pa tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi ter je odločilo na način, da je "našlo neko vmesno varianto samo" sodišče. 19. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka postavila svoj tožbeni zahtevek v tožbi, hkrati pa tudi, da je bila vložena nasprotna tožba, z diametralno nasprotno postavljenim zahtevkom (glede dodelitve ter določitve stikov in preživnine).

20. Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke.13 Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.14 In prav za slednje gre v obravnavanem primeru. Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ni vezano na postavljene zahtevke, kadar zakon tako določa, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka (drugi odstavek 408. člena ZPP). Pomeni torej, da za odločitev sodišča, kot jo je sprejelo z izpodbijano sodbo, ni bilo nikakršnih ovir za to, da je sodišče v izrek sodbe vneslo zgolj svojo odločitev.15 Procesnopravno zmotno je zato stališče pritožbe, da z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, torej o zahtevku po tožbi in zahtevku po nasprotni tožbi, s čimer se izkaže tovrstna pritožbena graja za neutemeljeno.

21. V posledici vsega navedenega je ugotoviti, da pritožba tožnice ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo v navedenem obsegu (v točkah II, III, IV in V) potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

22. Pravdni stranki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, tožnica za pritožbo, toženec pa za odgovor na pritožbo. V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku v smislu 413. člena ZPP. Pravdni stranki sta v postopku zasledovali skupni interes, da se uredijo razmere med staršema in otrokom, zato je sodišče druge stopnje na podlagi teh okoliščin odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

1 Ur. l. RS št. 15/17 z dne 31. 3. 2017 2 veljavnost od 15. 4. 2017 in uporaba od 15. 4. 2019 3 tožba v predmetni zadevi je bila vložena priporočeno po pošti dne 25. 4. 2018 4 Ur. l. RS št. 69/04 s spremembami, z veljavnostjo in uporabo do 15. 4. 2019 5 Ur. l. RS št. 16/2019 z veljavnostjo in uporabo od 15. 4. 2019 6 o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča sodišče, kljub temu, da je podan predlog v pravdnem postopku, na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ob uporabi 25. poglavja ZIZ, posebej določb četrtega odstavka 266. člena, 267. člena ter 270. do 273. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ 7 glej točko II izreka te odločbe 8 Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumeta se lahko, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otrok ali da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga Center za socialno delo. 9 Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju, ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaka CSD, na njihovo željo pa tudi mediatorji. 10 Enako VSRS sodba in sklep II Ips 912/2008 z dne 13. 11. 2008, VSRS sodba II Ips 1256/2008 z dne 5. 2. 2009 in druge. 11 V točki 18 obrazložitve izpodbijane sodbe je med drugim zapisalo tudi, da je pri dodelitvi otroka očetu upoštevala mnenje izvedenke, da je pri očetu bolje poskrbljeno, saj gre za stabilno okolje, dobre bivalne pogoje, urejeno službo in ritem očeta, v njegovi družini je tudi mladoletni sin očetove nove partnerke, ki je podobnih let kot mladoletna Ž. in izvedenka je štela, da je oče tisti, ki bo znal zanjo bolje poskrbeti. 12 Starša sta tekom tega postopka pred CSD sklenila dogovor glede stikov, ki sta ga v celoti izvajala, dogovorjeno pa je bilo, da bodo stiki v dogovorjeni obliki trajali do pravnomočno končanega postopka v tej zadevi. 13 V družinskih sporih je uveljavljano preiskovalno načelo, pri katerem je potrebno predvsem izhajati iz vprašanja otrokove koristi. 14 VSRS sklep I Ips 911/2006 z dne 7. 12. 2006 15 Sodišče prve stopnje je sicer zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi, kar pa dejansko glede na zgornje argumente ni bilo potrebno.