Jedro

Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati. Na izvršilni naslov pa je sodišče vezano vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da je na podlagi 94. člena ZMZPP tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Ker je bila sodna odločba priznana, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je zadoščeno tudi pogojem iz 13. člena ZIZ, čemur je v ugovoru oporekal dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ter njegov predlog za odlog izvršbe (I. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi izpostavlja, da bo tujo sodno odločbo, ki je podlaga za to izvršbo, razveljavil posebnem postopku, saj meni, da odločitev Okrožnega sodišča v Celju, ki je priznalo tujo odločbo, ni bila pravilna, ker so bile v tistem postopku nepravilnosti. A za slednje čaka še na odločitev o brezplačni pravni pomoči. Zato je njegov ugovor pravilen in bi mu moralo sodišče prve stopnje slediti, saj za izvršbo ni pravne podlage. Nadalje izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vsega, kar je navedel v svojem ugovoru, v svojem sklepu pa tudi tega ni dovolj pojasnilo, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nepopoln. Navaja, da se za vse argumente sklicuje na svoj ugovor, saj upnica ni dokazala, da njena terjatev do njega res obstaja. Nadalje zatrjuje, da ker je izvršba sprožena zaradi sodbe, ki ne bi smela biti izdana in priznana, je zelo pomembno, da izvršba ne teče in se jo vsaj odloži za čas, dokler ne bo odločeno o zakonitosti tuje sodbe. Sodišče prve stopnje v tem delu ni upoštevalo, da bi mu z začetkom izvršbe nastala večja škoda kot pa če se izvršba odloži, saj je namreč oče 3 mladoletnih otrok, z ženo ne delata in jima je edini redni prihodek denarna socialna pomoč.

3. V odgovoru na pritožbo upnica prereka dolžnikove pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma je ugotoviti, da smiselno očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ – na katero pazi sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 360. členom ZPP v povezavi s 15. členo ZIZ – ni podana. Izpodbijana odločitev se da preizkusiti, sklep ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku. Do pritožbenega očitka, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsega, kar je dolžnik navedel v svojem ugovoru, pa se sodišče druge stopnje ne more opredeliti, saj pritožba ne pojasni do katerih dolžnikovih navedb v vlogi z dne 13. 7. 2021 se sodišče prve ni opredelilo, zato je takšen pritožbeni očitek nekonkretiziran. V zvezi z dolžnikovi navedbami, da se sklicuje na vse razloge, ki jih je podal v ugovoru z dne 13. 7. 2021, pa sodišče druge stopnje zgolj še pojasnjuje, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato sklicevanje na ugovorne navedbe, ne zadostuje.

6. Glede pritožbenimi navedb o nepravilnostih v postopku s tujo sodno odločbo, ki je podlaga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi in da upnica ni dokazala, da njena terjatev do dolžnika zares obstaja, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati. Na izvršilni naslov pa je sodišče vezano vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da je na podlagi 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Ker je bila sodna odločba priznana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 23. 4. 2021, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je zadoščeno tudi pogojem iz 13. člena ZIZ, čemur je v ugovoru oporekal dolžnik.

7. Pritožbi je sicer pritrditi v delu, da sodišče prve stopnje ni presojalo dolžnikovih navedb, da bi mu z začetkom izvršbe nastala večja škoda kot pa če se izvršba odloži. A kot je pravilno pojasnilo sodišče že prve stopnje, se lahko izvršba odloži na dolžnikov predlog, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: (-) dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (t. i. subjektivni pogoj) in (-) je izpolnjen še eden od taksativno naštetih pogojev v 1. do 12. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ (t. i. objektivni pogoj). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnik ni izkazal že prvega oziroma t i. objektivnega pogoja za odlog izvršbe, saj se skliceval zgolj na bodočo vložitev izrednega pravnega sredstva zoper izvršilni naslov – čemur pritožba niti ne nasprotuje – zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni presojalo subjektivnega pogoja za odlog izvršbe, t. j. ali bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo. Tako je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog izvršbe pravilno zavrnilo, dolžnikove pritožbene navedbe pa v tem delu niso utemeljene.

8. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa sodišče druge stopnje tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih upnik in dolžnik nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).