20. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani, na seji 20. februarja 2020

sklenilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Ljubljani in Zavodom za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo št. I K 9018/2016 z dne 13. 6. 2018 obsojenca spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je kazen tri leta zapora in odločilo, da se ta kazen na podlagi 86. člena KZ-1 izvrši tako, da se obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej izobražuje ter dela in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljevanju zapor ob koncu tedna), pri čemer natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod.

2.Obsojenec je dne 27. 5. 2019 na sodišče vložil predlog, da se mu dovoli opravljanje delovnih obveznosti v tujini. Navedel je, da ima delodajalec trenutno povečano potrebo po izvrševanju delovnih nalog v tujini, ki bi jih moral izpolnjevati obsojeni, vendar naj bi obsojencu to neupravičeno preprečeval Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.

3.Obsojenec je enak predlog naslovil tudi na navedeni zavod. Zavod je ta predlog z dopisom z dne 5. 6. 2019 posredoval v reševanje sodišču. V dopisu je navedel, da zavod za odločanje o tem predlogu ni pristojen.

4.Sodišče je 14. 10. 2019 zavodu posredovalo dopis, v katerem je navedlo, da je po stališču sodišča za odločanje, ali sme obsojenec delo po pogodbi o zaposlitvi opravljati v tujini, pristojen direktor zavoda.

5.Zavod je nato dne 18. 11. 2019 predlog ponovno z dopisom posredoval v pristojno reševanje sodišču, z obrazložitvijo, da zavod za odločanje o tem predlogu ni pristojen.

6.Sodišče je 27. 1. 2020 pred Ustavnim sodiščem vložilo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti. Meni, da gre pri predlogu obsojenca za vprašanje načina izvrševanja zapora ob koncu tedna, za kar pa je v skladu s 86. členom KZ-1 in 12. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18 – ZIKS-1) pristojen direktor zavoda.

B.

7.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (t. i. negativni kompetenčni spor), lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena ZUstS.

8.Iz dopisov sodišča in zavoda ter zahteve sodišča je sicer razvidno, da oba organa zavračata pristojnost za odločanje o predlogu obsojenca za opravljanje dela v tujini. Ker pa nobenega izmed teh aktov ni mogoče šteti za odločitev, s katero bi se organ izrekel za nepristojnega za odločanje o teh vprašanjih, spor glede pristojnosti še ni mogel nastati.[1] Ker procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti iz drugega odstavka 61. člena ZUstS niso izpolnjeni, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Glej sklepe Ustavnega sodišča št. P-2/19 z dne 27. 3. 2019, št. P-1/17 z dne 15. 3. 2018, št. P-4/14, P-6/14, P-7/14 z dne 14. 7. 2016, št. P-10/14 z dne 3. 7. 2014, št. P-2/14 z dne 3. 4. 2014, št. P-10/12 z dne 10. 10. 2012 (Uradni list RS, št. 82/12) in št. P-7/10 z dne 14. 9. 2011.