Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob tem, ko se oporočna sposobnost zapustnice domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za razveljavitev oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom sta bili zakoniti dedinji M.C. in A.V., ki ne priznavata veljavnosti zapustničine oporoke z dne 3. 4. 2013, napoteni na pravdo zaradi izpodbijanja te oporoke.
2. Zoper sklep se pritožujeta zakoniti dedinji M.C. in A.V. 3. M.C. v pritožbi smiselno navaja, da je bila zapustnica pred smrtjo v slabem psihičnem stanju, da si oporočni dediči glede na njihov odnos do zapustnice zapuščine ne zaslužijo, da sta bili z zapustnico celo življenje v dobrih odnosih, da jo je smrt zapustnice globoko prizadela in da je zapustnici celo življenje pomagala. Predlaga zaslišanje priče Š.O., ki bo potrdila, da je zapustnici pred smrtjo pomagala v zvezi z nakupom stanovanja v L. 4. Pritožnica A.V. v pritožbi navaja, da si oporočni dediči ne zaslužijo zapuščine, da se zapustnica z oporočnimi dediči ni razumela in da sta ji s sestro M.C. celo življenje stali ob strani in pomagali.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. V primeru, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. člen Zakona o dedovanju: v nadaljevanju ZD).
7. ZD v 59. členu določa, da lahko vsak, ki je sposoben za razsojanje, napravi oporoko. Oporoka pa je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, ni bil sposoben za razsojanje. Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon (63. člen ZD). Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so v konkretnem primeru sporna dejstva glede veljavnosti oporoke. Ker je od obstoja spornih dejstev odvisna pravica do dediščine pritožnic, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ju skladno s prvo točko drugega odstavka 210. člena ZD napotilo na pravdo. Razveljavitev oporoke bosta pritožnici lahko dosegli, če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati v pravdnem postopku. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z razveljavitvijo oporoke, imajo dediči, ki oporoke ne priznavajo, v primeru njihove pasivnosti pa je mogoče šteti sporna dejstva za priznana.
8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).