Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo.

Izrek

I. Reviziji se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 351-1499/2009-22 z dne 30. 12. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ investitorju družbi A., d. o. o., (prizadeta stranka v tem postopku), izdal gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti poslovnega prostora z oznako L-P-1 v pritličju poslovno stanovanjskega objekta B. ulica, Ljubljana, na tam navedenih zemljiščih, v trgovino s pekarno in odločil, da lahko investitor v ta namen dokonča do tretje gradbene faze zgrajen poslovni prostor tako, da izdela predelne stene, dokonča tlake in izdela interne instalacije ter namesti opremo, vse pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-31/2010/NiK-10 z dne 21. 5. 2010, zavrnila revidentkino pritožbo zoper navedeno gradbeno dovoljenje.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, gre za takšno vprašanje le, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (X Ips 434/2009, X Ips 464/2009, X Ips 86/2010, X Ips 219/2010, X Ips /2009, X Ips 32/2011, X Ips 75/2011, X Ips 184/2011) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče. 7. Tako pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo in že zavzelo stališče, pa izpostavlja tudi revidentka.

8. Vrhovno sodišče je revizijski zadevi X Ips 322/2011, v kateri je presojalo zakonitost sodbe sodišča prve stopnje I U 843/2010, v zvezi z istim gradbenim dovoljenjem Upravne enote Ljubljana, št. 351-1499/2009-22 z dne 30. 12. 2009, ki je izpodbijano tudi v tem upravnem sporu, zavzelo stališče o pravnem vprašanju, ki ga v obravnavani reviziji izpostavlja revidentka, to je, ali je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za dokončanje in spremembo (določitev) namembnosti poslovnega lokala v etažni lastnini potrebno soglasje drugih etažnih lastnikov. Vrhovno sodišče je tako v sodbi X Ips 322/2011 z dne 21. 6. 2012, zavzelo stališče, da investitor kot etažni lastnik ne potrebuje soglasja drugih etažnih lastnikov za dokončanje na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja do tretje podaljšane gradbene faze zgrajenega etažnega dela, ki je že v prvotnem gradbenem dovoljenju določen kot poslovni prostor – lokal za javne potrebe, in za določitev (spremembo) namembnosti le-tega ter za izvedbo del, ki ne posegajo v skupne prostore ali naprave večstanovanjske stavbe (15. točka obrazložitve). Tako dokončanje etažnega dela namreč ne predstavlja posla upravljanja večstanovanjske stavbe, ampak izvrševanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini (11. točka obrazložitve).

9. Ker je Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja, že zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).